Iraški voditelji so se na današnjem izrednem zasedanju za zaprtimi vrati dogovorili, da bodo državo pozvali k skupni narodni enotnosti. Med voditelji sta tudi premier Nuri Maliki, sicer šiit in sunit Usama Nudžaifi, zadnji predsednik parlamenta, ki se je razpustil ta mesec.
Sam poziv narodu pa je izrekel Malikijev predhodnik Ibrahim Džafari, ki je dejal, da je treba ubraniti državo in zaščititi njen ponos in njeno suverenost. Pozval je še k izogibanju sektaških zamer in nedržavnim akterjem prepovedal uporabo orožja.
Iraška vojska nad skrajneže z zračnimi napadi
Iraška vojska je potem, ko so skrajneži z neverjetno lahkoto zavzeli približno tretjino ozemlja v Iraku, pričela izvajate zračne napade. V javnost je prišel posnetek raketiranj, ki so jih izvršili 14. in 15. junija. Iz zraka so napadali poslopja in vozila iraških skrajnežev.
Medtem se številni pridružujejo Isilu, ki je v ponedeljek zavzel mesto Tal Afar na meji s Sirijo, pri Faludži pa so njihovi vojaki sestrelili vojaški helikopter. Z neverjetno lahkoto so zavzeli tudi mesto Tikrit in na spletu objavili fotografije, ki prikazujejo usmrtitev večjega števila pripadnikov iraških varnostnih sil. Kot so sporočili, so tam pokončali okoli 2.000 ljudi.
Proti skrajnežem se sicer trenutno borijo tako iraške kot kurdske sile, boju proti njim pa se prostovoljno pridružuje tudi vse več šiitov.
V Bakubi srditi spopadi, skrajneži zavzeli policijsko postajo in večjo količino orožja
Po zadnjih informacijah naj bi islamski skrajneži vdrli tudi v Bakubo, ki je od prestolnice oddaljena le slabih 60 kilometrov. Tam potekajo srditi spopadi s predstavniki iraških varnostnih sil, poročilo pa pravi, da so med drugim zavzeli tudi glavno policijsko postajo, kjer so zaplenili večjo količino orožja.
V napadu na policijsko postajo je bilo sicer ubitih najmanj 44 zapornikov. Poročila glede odgovornosti za žrtve pa se razlikujejo - predstavnik premiera Nurija al Malikija trdi, da so jih med napadom ubili skrajneži, nekaj drugih predstavnikov oblasti pa, da so padli pod streli varnostnih sil, ko so poskušali pobegniti.
Zaenkrat naj bi imele iraške oblasti še vedno nadzor nad mestom
Po napadu so nadzor nad mestom v celoti vnovič prevzele vladne sile in z njimi povezane šiitske milice. Če bi zavzeli Bakubo, bi bili namreč napadi na Bagdad zanje še veliko lažji.
"Bagdad bi bil kraljevi dragulj zanje, a tega ne smemo dopustiti," je za CNN dogajanje komentiral iraški veleposlanik Lukman Faily. "Kar želimo sporočiti ZDA, je to, da ne moremo čakati na jutri. Kmalu mora biti odločeno, oziroma moralo bi biti že včeraj," je dejal. "Moramo okrepiti našo vojsko z bojnimi letali, helikopterji in ostalo opremo, za dolge pogovore ni časa," je prepričan.

Irak opozarja na prihod tisočerih bin Ladnov
V želji po ameriški pomoči v boju proti ekstremistom, ki so na krvavem pohodu usmrtili že na tisoče pripadnikov iraških varnostnih sil, je Faily dejal, da vstaja ekstremistov pomeni grožnjo za ves svet. "To kar ste imeli v Afganistanu z enim samim bin Ladnom, ni še nič. Zdaj boste imeli opravka z več tisoč takšnimi," je dejal v izjavi za ameriško televizijo CNN.
Večina Američanov ne želi posredovanja, Obama v Bagdad poslal 275 marincev
Predsednik ZDA Barack Obama se je po razglasitvi zmage v Iraku leta 2011 sedaj zaradi Isila znašel v škripcih. Vojni svojega predhodnika Georgea Busha je vedno nasprotoval, večina Američanov noče novega ameriškega vojaškega posredovanja, republikanci pa udrihajo po njem z vsemi silami, da vodi šibko zunanjo politiko in ogroža vse "Busheve pridobitve".
Obama je v ponedeljek obvestil kongres, da pošilja v Irak 275 marincev. 170 jih je že tam, 100 pa jih je v rezervi v soseščini, najverjetneje v Kuvajtu. Ti bodo poskrbeli za pomoč obstoječemu varnostnemu kontingentu za varovanje ameriškega veleposlaništva in konzulatov. Veleposlaništvo v Bagdadu ostaja odprto, večina osebja ostaja, če bo potrebno, pa bodo vojaki pomagali pri evakuaciji.
V Perzijskem zalivu ameriška letalonosilka, ne izključujejo uporabe brezpilotnih letal
Obama je v Perzijski zaliv poslal letalonosilko in še eno bojno ladjo, njegova ekipa nacionalne varnosti pa mu pripravlja dodatne opcije pomoči Malikijevi vladi, ki si je, po mnenju administracije, zaradi sektaškega načina vodenje države sama kriva za to, kar se ji dogaja.
Washington razmišlja tudi o napotitvi posebnih enot, ki bi iraškim vladnim enotam pomagale pri urjenju in jih predvsem držale skupaj. Posebne enote pa so tudi koristne za usmerjanje letal proti ciljem med zračnimi napadi. Washington ne izključuje niti uporabe brezpilotnih letal.
Ban Ki Moon obsoja ubijanje ujetnikov in civilistov
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je danes posvaril, da bi se lahko iraška kriza razširila prek meja države. "Obstaja resno tveganje za nadaljnje sektaško nasilje velikih razsežnosti znotraj Iraka in izven njegovih meja," je v Ženevi novinarjem dejal Ban.
Po poročilih, da so skrajneži doslej ubili že več deset zajetih iraških vojakov, žrtve pa so tudi med civilisti, je Ban danes ostro obsodil "vse te teroristične napade", pri katerih da gre za nesprejemljive kršitve človekovih pravic. O morebitnem mednarodnem posredovanju ni želel ugibati, ve pa, da "številne države razmišljajo o možnostih za pomoč iraški vladi".
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.