VIDEO: Benazir Buto (1953-2007)

Benazir Buto (21. junij 1953 – 27. december 2007) je pomembno zaznamovala pakistansko politiko. Bila je prva premierka, ki je bila izvoljena v muslimanski državi Pakistan. Na premierskem stolčku je sedela dvakrat, prvič je zaprisegla leta 1988, vendar so jo po 20 mesecih po navodilih takratnega predsednika Gulama Išaka Kana razrešili zaradi suma korupcije. Leta 1993 je bila znova izvoljena in po treh letih zaradi podobnih razlogov še enkrat razrešena, tokrat po ukazu tedanjega predsednika Faruka Legarija.

Butova je bila do 18. oktobra 2007 v izgnanstvu v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Po dogovoru s pakistanskim predsednikom Pervezom Mušarafom, ki ji je podelil politično amnestijo, se je vrnila v Pakistan, vse obtožbe zoper njo pa so ovrgli. Umrla je v krvavem napadu v Ravalpindiju, ko je med shodom v njeno podporo odjeknila samomorilska bombna eksplozija, napadalci pa so pričeli streljati nanjo. Poleg nje je umrlo najmanj 15 ljudi.

Bila je otrok politikov

Benazir Buto se je rodila v Karačiju kot najstarejši otrok očeta Zulfikarja Alija Buta, nekdanjega pakistanskega predsednika vlade, in matere Begum Nusrat Buto. Po očetu je bila sindskega porekla, po mamini strani pa iransko-kurdskega. Po končanem šolanju v Pakistanu je nadaljevala s študijem na ameriški univerzi v Harvardu, kjer je diplomirala z odliko iz primerjalnih politik. Študij je nadaljevala na londonskem Oxfordu, kjer je diplomirala iz mednarodnega prava in diplomacije. Aktivna je bila že v času študentskega obdobja, saj je bila leta 1976 kot prva ženska azijskega porekla izvoljena za predsednico prestižnega debatnega društva Oxfordska zveza.

Leta 1975, torej še v času njenega študija, je bil njen oče odstavljen z mesta predsednika vlade zaradi precej podobnih obtožb, kot so kasneje doletele tudi njo. Dve leti kasneje so mu sodili zaradi načrtovanja umora očeta enega od pakistanskih oporečnikov in ga obsodili na smrt. Kljub dvomom mednarodne javnosti glede obtožb so Zulfikarja Alija Buta obesili aprila 1979.

Benazir Buto so takoj po zaključku študija in vrnitvi v Pakistan zaradi njenega očeta pridržali v hišnem priporu. Leta 1984 so ji dovolili, da se je vrnila v Veliko Britanijo, kjer je postala voditeljica očetove pakistanske ljudske stranke v izgnanstvu. Konec 80-ih se je vrnila v Pakistan in postala voditeljica pakistanske demokratične opozicije.

Prva ženska na čelu vlade

16. novembra 1988 je na prvih splošnih volitvah po dobrem desetletju s svojo stranko osvojila največ sedežev v pakistanski skupščini. 2. decembra 1988 je zaprisegla kot predsednica koalicijske vlade in se pri 35. letih starosti v zgodovino zapisala kot najmlajša in prva ženska premierka v katerikoli moderni muslimanski državi.

Leta 1989 pa ji je Liberalna internacionala podelila nagrado za svobodo. Njena vlada je bila leta 1990 odstavljena zaradi obtožb o korupciji, za katere pa ji nikoli niso sodili. Nasledil jo je Navaz Šarif, varovanec generala Mohameda Zia-ul-Haka. Butova je bila ponovno izvoljena leta 1993, vendar jo je tedanji predsednik Faruk Legari ponovno odstavil tri leta kasneje zaradi več korupcijskih škandalov. Pakistansko Vrhovno sodišče je obtožbe začasno zadržalo. V njeni politični karieri je imela največ nasprotnikov v vrstah bogatih pakistanskih fevdalnih elit, ki jih je krivila za destabilizacijo Pakistana.

Ostra do Mušarafa

Leta 1999 se je v Pakistanu zgodil vojaški udar, s katerim je na oblast stopil general Pervez Mušaraf, ki je v Pakistanu vzpostavil že četrto vojaško diktaturo. Po terorističnih napadih na ZDA so se v Pakistanu dogajali številni verski spori. 17. septembra letos je Benazir Buto obtožila generalove zaveznike, da potiskajo Pakistan v krizo, ker ne pristanejo na svobodne volitve in na delitev oblasti.

Sredi oktobra 2007 se je Butova iz Združenih arabskih emiratov vrnila v domovino. Novembra je Mušaraf uvedel izredne razmere v državi, po pritiskih ZDA, ki so pakistanskega predsednika pozvale k pogovorom z zmernimi političnimi silami v državi, pa je ukinil izredne razmere in pristal na pogovore z voditeljico pakistanske opozicije.

Po osmih letih, ki jih je preživela v izgnanstvu, se je Butova v domovini pričela pripravljati na volitve v letu 2008. Že prvi dan vrnitve pa so jo poskusili ubiti, vendar v samomorilskem napadu, ki je terjal več kot 135 žrtev, ni bila ranjena.

Takrat je za napad obtožila nekdanjega vojaškega vodjo Mohameda Zia-ul-Haka, ki je z oblasti strmoglavil že njenega očeta in se zelo previdno izognila obtožbam zoper generala Mušarafa. Dobra dva meseca kasneje se je napad ponovil. Tokrat so Butovo zadeli streli samomorilca, ki so bili zanjo usodni.