Zadnjih pet let so prestolnice evropskih držav zaradi finančne krize ohromili številni protesti in demonstracije. Skorumpirani politiki, prijeti šefi bank in domnevna povezanost politikov z mafijo na Balkanu za Avstrijo predstavljajo veliko katastrofo.

Kljub temu pa so ljudje precej pasivno sprejeli dejstvo, da je bilo treba banke reševati z 19 milijardami evrov davkoplačevalskega denarja. In ta pasivnost je dala navdih skupini študentov arhitekture, gradbeništva in urbanizma.

Izdelali so model mesta, ki bi ga lahko zgradili z omenjeno vsoto denarja. Za izdelavo modela so potrebovali štiri mesece, postavili pa so ga na enem izmed glavnih dunajskih trgov (Karlov trg - Karlsplatz) in s tem pritegnili pozornost države.

Mesto so poimenovali Hypotopia. Ime je sestavljeno iz imena banke, ki so jo reševali ter iz besede utopija. Samo ime se je zelo prijelo v Avstriji in je v ožjem izboru za avstrijsko besedo leta. V takšnem mestu bi lahko živelo 102.574 ljudi, kar pomeni, da bi bilo šesto največje mesto v državi.

Za izdelavo modela niso potrebovali nobene finančne podpore, s projektom pa so želeli ljudem pomagati vizualizirati ogromne razsežnosti reševanja bank. Študent gradbeništva Lukas Zeilbauer, ki je tudi financiral projekt, je povedal, da je Hypotopia več kot le arhitekturni projekt. "To je stvaren protest," je dejal.

"Spletna peticija, ki je pozivala k uradni preiskavi ni dobila veliko več kot 150.000 podpisov. Če bi ljudje vedeli, koliko denarja nam je bilo odvzetega, potem bi bilo teh podpisov veliko, veliko več. Pri tem ima izobrazba zelo pomembno vlogo," še pravi študent.

Model mesta je zgrajen iz betonskih in lesenih blokov, ki so jih darovala podjetja, tri tedne pa je bil postavljen pred slovito Karlovo cerkvijo. Projekt je pritegnil pozornost več deset tisoč obiskovalcev. Med njimi so bili tudi visoki funkcionarji, kot je naprimer tudi predsednik Heinz Fischer.

Višek pa je razstava dosegla med protestom 30. oktobra, ko je skupina okoli tisoč protestnikov marširala po mestnem središču do parlamenta. Med protestom so nosili razstavo in si pri tem pomagali z vozički in samokolnicami, glavni pa je bil transparent z napisom: "Nosimo breme prihodnosti!"

Protestu se je pridružil tudi ustanovitelj in predsednik liberalne stranke Nova Avstrije Matthias Strolz. "Pred parlamentom smo odvrgli šesto največje mesto v Avstriji - po velikosti med Celovcem in Innsbruckom - ki bi ga lahko zgradili z denarjem Hypo katastrofe," je dejal Strolz in dodal, da je to spomin na politično inkompetenco in signal politikom, da se bo to še nadaljevalo.

Banka Hypo Alpe Adria je bila leta 2009 nacionalizirana, s čimer je bil po seriji koruptivnih škandalov preprečen njen kolaps. Za kritje slabih kreditov so morali nemudoma vložiti 5,5 milijarde evrov, ostale luknje pa so pokrili z dodatnimi 10 do 14 milijardami evrov.

Želeli so ljudem predstaviti, koliko denarja je šlo za banke

Kar 65 odstotkov Avstrijcev se ne strinja z državnim načinom reševanja te banke in meni, da bi bilo bolje, če bi banka bankrotirala, kot pa da bi vanjo vložili denar. Kljub temu so avtorji Hypotopie čutili, da je za javnost izguba tolikšne vsote denarja še preveč sprejemljiva.

Hypotopia je sestavljena iz 1200 komponent, vključno s sežigalnico smeti, elektrarno in prometno infrastrukturo v vrednosti 2,15 milijarde evrov. "Za vse smo uporabili dejanske stroške. Vsak lesen ali betonski blok, ki ga vidite, prestavlja zgradbo," je pojasnil Zeilbauer. Dodaja, da za vsako zgradbo vedo, koliko ljudi živi v njej in koliko bi stala gradnja vsakega kvadratnega metra. "Vključili smo vse, kar mesto potrebuje - boste pa videli, da v Hypotopiji ni nobene banke".

Čeprav so mesto podrli med omenjenim protestom pa avtorji želijo širiti njegov sloves. Večino betonskih blokov bodo reciklirali, nekaj pa so jih zadržali in jih bodo razstavili na Dunajskem bienalu prihodnje leto.