Leto 2015 so zaznamovale tragedije, a v znanosti in tehnologiji smo dosegli nekaj meja, ki dajejo upanje, da ni še vse izgubljeno in da če sledimo pravim idejam lahko pridemo še kako daleč.
Prvič je plovilo človeške izdelave poletelo mimo Plutona in zdaj končno vemo, da ''ima planet srce'', izvedeli smo, da je na Marsu tekoča voda in zakaj nima atmosfere, za kratek čas se je zbudil Philae, ki je lani pristal na kometu, na Mednarodni vesoljski postaji so vzgojili zelenjavo, letalo na sončno energijo je preletelo Tihi ocean, v Cernu so znova zagnali trkalnik, razvili so algoritem, ki robotom omogoča učenje, podobno našemu ...
Pluton (končno) od blizu
Daleč v ospredju pozornosti svetovne javnosti je bila sonda New Horizons, ki je 14. julija letos dosegla svoj cilj - pritlikavi planet Pluton. Z našega planeta je sonda odletela že leta 2006. Približala se mu je na 12.430 kilometrov, naredila je zgodovinske posnetke, izvedla meritve in prišla do podatkov, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju skrivnostnega pritlikavega planeta.
Pluton se je izkazal za zelo zanimiv planet, saj so na njem nekatere starodavne značilnosti, druge so relativno mlade - od kraterjev do ravnic - na njem so ledeni vulkani, nenavadne in zelo zanimive so tudi njegove lune - od največje Charon do najmanjše Styx. New Horizons podatke še vedno pošilja na Zemljo, prav tako pa se je pomaknil še bolj v notranjost Kuiperjevega pasu, kjer je že izbral nov cilj.
Na Marsu je tekoča voda!
Nova dognanja pa so znanstveniki dosegli tudi o Marsu. Med drugim so pri ameriški vesoljski agenciji Nasa ''udarili'' z novico, da je na rdečem planetu tekoča voda, kar bi bilo lahko dobro znamenje za obstoj življenja. Voda je precej bolj slana kot v naših oceanih, menijo znanstveniki, ki sicer ne vedo natančno, od kod prihaja ta voda in kako vpliva na razvoj življenja.
Posnetek tiskovne konference o vodi na Marsu (posnetek je v angleščini):
Nekaj mesecev potem pa so sporočili še eno večje odkritje, in sicer pojasnili so, kako je Mars ostal brez atmosfere. Krivec so sončevi vetrovi. Marsovo magnetno polje, ki je planetu nudilo zaščito, je bilo uničeno, tako da so ti močni vetrovi neusmiljeno bičali planet in sčasoma odpihnili atmosfero. Zemljino magnetno polje je močnejše, tako da znanstveniki menijo, da bi se tak scenarij pri nas le težko odvil. Med tem vseskozi potekajo priprave - od razvoja tehnologije, vesoljskih oblek do suhih vaj na Zemlji - da bo človek v bližnji prihodnosti ''osvojil'' Mars.
Kaj so svetleče pike na Ceresu?
Meje je premikala tudi sonda Dawn, ki je obiskala pritlikavi planet Ceres. Ta je vzbujal pozornost predvsem s svojimi svetlečimi pikami, ki so se izkazale, da gre za območja soli, večinoma sulfatov. Ceres ali Cerera je pravzaprav največji asteroid v masu med Marsom in Jupitrom.
SpaceX: uspešen vertikalni pristanek Skoraj do konca leta smo morali počakati, da je zasebnemu vesoljskemu podjetju SpaceX Elona Muska uspelo nosilno raketo nepoškodovano vertikalno pristati. Samo letos so poskušali trikrat, a ni in ni šlo. Na plavajoči ploščadi na morju je raketi skoraj uspelo, a je na koncu vendarle padla, en poskus pa se je klavrno končal že nekaj minut po vzletu. Sredi decembra pa je raketa Falcon 9 uspešno pristala na pristajališču v Cape Canaveralu. Uspešen pristanek nosilne rakete je uspel tudi drugemu zasebnemu podjetju Blue Origin Jeffa Bezosa, a ta raketa je potovala nižje od SpaceXove. S tehnologijo želijo pri SpaceX poceniti vesoljske polete, saj industrija vsakič izgubi milijone, ker izgubljajo pomembne dele raket. Številni sicer opozarjajo, da Musk trati čas, saj dvomijo, da bi bile že rakete lahko večkrat uporabne. Pri vzletih namreč na rakete delujejo neverjetne sile in zato lahko pride do poškodb, ki bi onemogočale večkratno uporabo rakete. Solar Impulse: tudi z zeleno energijo se daleč pride
Letos smo spremljali tudi let solarnega letala Solar Impulse 2, ki se je podal na potovanje okoli sveta, pri tem pa uporabljal le sončno energijo in s tem promoviral zeleno energijo. Prvi prototip letala je že v preteklih letih premikal meje, ko je opravil uspešen nočni let in podobno. Ekipa na čeli s pilotoma Andrea Borschberga in Bertranda Piccarda se je tokrat morala soočiti s številnimi težavami, še največ preglavic jim je povzročalo vreme.
Najtežja je bila etapa prek Tihega oceana, njen začetek so večkrat prestavili, saj se vreme nad morjem hitro spreminja, letalo oziroma njegove baterije pa so odvisne od naše zvezde. Petdnevni polet, ki je podrl tudi nekaj rekordov, se je uspešno končal, nato pa se je zaključil tudi sam podvig. Ekipa je namreč napačno predvidela, kako se obnašajo baterije v tropskem podnebju in tako jih je pregretje hudo poškodvalo.
Philae se je zbudil
Razloge za zadovoljstvo so imeli tudi pri Evropski vesoljski agenciji (Esa), iz katere so sredi leta sporočili, da so znova vzpostavili stik z laboratorijem Philae, katerega veliki met se je zgodil leta 2014, ko je uspešno pristal na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko. Zgodovinski dosežek je imel sicer nekoliko grenak priokus, saj je laboratorij, ki za delovanje potrebuje sončno energijo, pristal na senčnem delu kometa in tako so mu baterije pošle zelo hitro. Njegova matična sonda Rosetta je bil vseskozi v bližini in tako so končno znova lahko vzpostavili stik in kar je še bolj pombno, dobili so njegove podatke.
Tudi sam komet je buril domišljijo, saj sta znanstvenika analizirala zbrane podatke in menita, da je komet poln življenja (mikrobov), v atmosferi pa so odkrili tudi velike količine kisika, kar bi lahko pod vprašaj postavilo teorije o nastanku Sončevega sistema, saj naj bi molekule kisika obstajale že pred ali ob njegovem nastanku.
Vesoljska megastruktura?
To sicer težko uvrščamo med dosežke ljudi, a izjemno veliko prahu je dvignila tudi zvezda KIC 8462852 (neuradno imenovana Tabbyjina zvezda ali Zvezda WTF). Dejstvo je, da človeštvo vseskozi išče življenje v vesolju in za nekaj trenutkov se je zdelo, da smo ga morda našli. Teleskop Kepler je pri zvezdi namreč zaznal nenavado oddajanje svetlobe, kar so nekateri prevedli v to, da se je pred zvezdo ustavila ogromna megastruktura, ki bi jo lahko zgradila inteligentna bitja. A Nasa in drugi znanstveniki so upanje kmalu razblinili, saj z nadaljnjim prisluškovanjem niso ujeli ničesar in so tako ponudili razlago, da je nenavadno svetlobno krivuljo zvezde povzročil razpadel komet, ki okoli zvezde kroži po eliptičnem tiru.
Superluna, ki je mrknila
Tudi vesolje samo je bilo s čudovitimi predstavami radodarno v letu 2015. Opazovali smo Sončev mrk (pri nas je bil samo delni) in nadvsem poseben lunin mrk. Sovpadla sta namred dva sicer čisto običajna pojava - superluna in mrk.
Zelenjava na ISS
Človek je do zdaj bil le na Luni, čeprav tudi v to mnogi dvomijo (v javnost so sicer prišle fotografije vseh misij Appola), delo človeških rok pa je doseglo tudi že nekaj drugih planetov. Nasa upa, da bo v bližnji prihodnosti tudi človek vendarle stopil na drug planet. Cilj je Mars. Vseskozi testirajo nova vesoljska oblačila, razvijajo se nova plovila, dva astronavta - Američan Scott Kelly in Rus Mihael Kornienko - sta na enoletni misiji na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), da bi videli, kako se človekovo telo odziva na daljše obdobje v breztežnostnem prostoru.
Pri vesoljskih potovanjih je pomemben vidik tudi hrana. Zaloge do ISS že nekako dostavijo, čeprav ne povsem brez težav, težje bi opravili dolge poti do Marsa, zato so se na ISS lotili vrtičkarstva. In tudi uspeli. Letos so pridelali prvo solato in drugo zelenjavo, ki je bila tudi primerna za uživanje. Zdaj pa nazaj na naš planet, ki mu vsekakor ni lahko. Znanstveniki so ugotavljali, da je iz leto v leto topleje in da se je gladina morja že precej dvignila, da se segrevajo tudi jezera, posledično je ogrožena pitna voda, spremljali smo neverjetno sušo v Kaliforniji … Treba je ukrepati. Posledično so se veljaki iz vsega sveta sestali v Parizu in sklenili nov podnebni dogovor, ki je namenjen omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija. Dogovor so pozdravili vsi, čeprav ni idealen in ga označili za zgodovinskega. A ključno pri tem je, da je treba sporazum iz črk na papirju spremeniti v dejanja na Zemlji. Cern
Podnebni dogovor
Aprila so v Evropskem centru za jedrske raziskave (Cern) v Ženevi po obsežnih posodobitvenih delih znova zagnali veliki hadronski trkalnik, s pomočjo katerega so leta 2012 odkrili sloviti Higgsov bozon ali 'božji delec'. S pomočjo nadgrajenega trkalnika pa želijo razvozlati še vprašanja o nastanku vesolja in o t.i. črni materiji. Po posodobitvi so lahko izvedli trke pri izjemnih energijah - protone so denimo trkali z energijo trkov 13 teraelektronvoltov. S pomočjo trkalnika so letos potrdili obstoj pentakvarkov, kar je oblika osnovnih delcev snovi, ki so jih doslej opisovali le v teoretskih modelih fizike osnovnih delcev.
Manjkajoči člen ali homo naledi
Prelomnica se je zgodila tudi na področju raziskovanja evolucije človeštva. V Južni Afriki so odkrili okostja, ki spadajo v rod homo, kamor spada človek. Novo vrsto so poimenovali homo naledi. Nekateri znanstveniki so prepričani, da so s tem odkrili most med našimi bolj primitivnimi predniki, ki so že uporabljali dvonožno hojo, in človekom.
Umetna inteligenca in roboti in samovozeči avtomobili
Tudi o umetni inteligenci in robotih se je veliko govorilo, še posebej v povezavi s tem, da nas bodo ti nadomestili na številnih delovnih mestih. Roboti so vse bolj podobni človeku. Tako so v letošnjem letu predstavili humanoidno robotko Jangjang, ki je po mnenju mnogih videti kot resnična oseba z nekaj plastičnimi popravki.
Pepper je sposoben analize obrazne mimike, govorice telesa in besed s pomočjo senzorjev. Ima pa tudi zmožnost prilagajanja svojega vedenja osebi, s katero je v stiku. Peppra so med drugim tudi ''zaposlili'' v banki v Tokiu, kjer sprejema stranke. Tudi v nekaterih drugih japonskih podjetjih so že zaposlili humanoidne robote.
Med tem ko so taki roboti ljudem všeč, pa številna podjetja izdelujejo tudi robote, namenjene za masovno ubijanje. Strokovnjaki s področja AI (Stephen Hawking, Elon Musk, Steve Wozniak ...), tudi slovenski, so zato jasno opozorili na nevarnosti avtonomnega orožja. Menijo, da bi veljalo uvesti prepoved na umetno inteligenco, ki bi orožje upravljala ''izven smiselnega človeškega nadzora''.
Za mnoge ne preveč posrečena božična voščilnica podjetja Boston Dynamics, ki ga je kupil Google. Podjetje izdeluje robote, katerih se mnogi bojijo, saj menijo, da bi stvar lahko ušla izpod kontrole ljudi.
Na kalifornijski univerzi Berkeley pa so razvili algoritem, po katerem se roboti lahko učijo, podobno kot ljudje. Kot so pojasnili, je to velik korak naprej pri razvoju umetne inteligence, saj robota ni treba reprogramirati, ko naleti na nekaj novega, nepoznanega. Robota z imenom Brett so na ta način naučili serijo motoričnih sposobnosti, kot so zamašiti steklenico, sestaviti maketo letala. Robotu so omogočili, da je izločeval možnosti, ko je pri nalogah delal napake. Odvijala pa se je tudi tekma med proizvajalci samovozečih avtomobilov. Na Japonskem so že začeli s testiranjem taksijev, veliko se je govorilo tudi o Googlovem avtomobilu, ki ga je zaradi počasne vožnje ustavil tudi policist. Strokovnjaki so tako opozorili, da samovozeča vozila zaenkrat še niso tako zelo varna, kot naj bi v prihodnosti bila. Ti avtomobili so namreč dvakrat pogosteje vpleteni v nesreče kot vozila z vozniki, in sicer zato, ker se kot pijanec plota držijo predpisov. To pa v kaotičnem prometu, kjer drugi vozniki (vedno) ne upoštevajo pravil, očitno ni najboljše.
KOMENTARJI (57)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.