Verniki obeležili veliki petek

Več tisoč romarjev je v starem mestnem jedru Jeruzalema prehodilo križev pot, med njimi tudi številni turisti iz držav s pravoslavnim in katoliškim prebivalstvom, poročajo tuje tiskovne agencije. V neki filipinski vasi se je sedem moških po Kristusovem vzoru dalo pribiti na križ. V Nemčiji so se začeli velikonočni pohodi mirovnikov.

Papež Benedikt XVI. je na današnji veliki petek v vatikanski baziliki sv. Petra obhajal obrede Kristusovega trpljenja. Papež se je tudi z verniki, kardinali, škofi in duhovniki zbral v rimskem antičnem Koloseju, kjer je vodil tradicionalni križev pot. V skladu s tradicijo je pridigo namesto papeža podal apostolski pridigar Raniero Cantalamessa, ki se je osredotočil na pomembno vlogo žensk.

Prisotnost žensk poleg Jezusa, ki je bil križan in je vstal od mrtvih, nosi v sebi ključno lekcijo za današnji svet: naša civilizacija, v kateri prevladuje tehnologija, potrebuje srce, da bi lahko ljudje preživeli, je v pridigi poudaril kapucinski pater Cantalamessa. "Če želimo zaščititi naš planet, medtem ko se fizično segreva, da se ne bi potopil v duhovno ledeno dobo, moramo dati več prostora "razlogom srca", je še poudaril.

Število udeležencev križevega pota v Jeruzalemu je bilo letos zaradi mirnejših razmer na Bližnjem vzhodu znatno višje kot v preteklih letih. Nekateri romarji so nosili težke lesene križe, da bi podoživeli Kristusovo trpljenje. Ustavili so se na 14 postajah, ki jih je prehodil Jezus Kristus na svoji poti na hrib Golgota, kjer so ga križali. Na tem mestu danes stoji cerkev svetega groba. Za varnost vernikov je zaradi napetih razmer skrbelo več sto izraelskih policistov.

Bližnjevzhodni konflikt se je odražal tudi v velikonočni poslanici škofov krščanskih cerkva v Sveti deželi. Latinski patriarh Mišel Sabah, pravoslavni patriarh Teofil III. in voditelji enajstih drugih cerkva so v skupni izjavi zahtevali konec finančnega bojkota palestinske vlade. Opozorili so na poslabšanje gospodarskega položaja, zdravstvene oskrbe in šolstva po ukinitvi mednarodne finančne podpore Palestincem. Povod je bila zmaga gibanja Hamas na palestinskih parlamentarnih volitvah januarja 2006.

Na tisoče spremljalo križanje

Medtem je na tisoče ljudi v filipinski vasi Cutud spremljalo križanje sedmih moških, ki so jih z obema rokama in nogama pribili na križe. V navpični drži so moški zdržali pet minut, preden so jih sneli s križev. 46-letni Ruben Enaje se je dal križati že enaindvajsetič. "To je izraz moje pobožnosti in to hočem delati, dokler bom mogel." 51-letni Rolando Ocampo se je obreda udeležil že sedemnajstkrat, v zahvalo, da je njegova žena po nosečnostnih težavah rodila zdravega otroka. Rimskokatoliška cerkev obreda, ki že 20 let poteka v vasi 75 kilometrov severno od glavnega mesta Manila, ne odobrava.

V Nemčiji pohodi mirovnikov

V Nemčiji so se danes začeli že običajni velikonočni pohodi mirovniškega gibanja. Prvih prireditev v Chemnitzu v zvezni deželi Saška in Bruchkoeblu v zvezni deželi Hessen se je udeležilo med 600 in 700 ljudi, ki so protestirali proti udeležbi nemških vojakov na vojaških operacijah v tujini. "Pomembno je, da gre sploh kdo proti vojni na cesto, ne pa, koliko jih gre," je dejal predstavnik organizatorjev Willi van Ooyen. Celo Zeleni, ki imajo svoje korenine v mirovniškem gibanju, so se distancirali od prireditev. Predsednica stranke Claudia Roth je v petek dejala, da so pohodi "dobra in pomembna tradicija", ne prispevajo pa prav veliko k rešitvi problema kriz, nasilja in vojn.

Velikonočni pohodi so bili priljubljeni predvsem v prvi polovici 80. let minulega stoletja, ko so mnogi Nemci na protestih izražali svoje nestrinjanje z oboroževanjem zveze NATO. Po koncu hladne vojne je zanimanje za te prireditve močno upadlo.