Carmona je v petek zvečer po lokalnem času na slovesnosti ob prisegi državljane zaprosil za podporo in jim že predstavil tudi devet članov svojega kabineta. Med njimi so trije iz vrst vojske, ki ima med drugim nadzor nad ministrstvom za notranje zadeve. Kot je ob prisegi poudaril Carmona, Venezuela za premostitev krize potrebuje "naložbe, zaupanje in nova delovna mesta". Napovedal je tudi boj proti korupciji.
Novi predsednik je tudi podpisal odlok, s katerim je razveljavil večino odločitev svojega predhodnika Chaveza, ki se nanašajo na državno strukturo. Tako je uradni naziv države znova Republika Venezuela, medtem ko je Chavez državo poimenoval Bolivarska republika Venezuela v čast "osvoboditelja" Latinske Amerike iz začetka 19. stoletja Simona Bolivarja.
Protesti proti aretaciji Chaveza
Medtem se je blizu največje kasarne v državi, trdnjave Tiuna v Caracasu, kjer je zaprt Chavez, v petek zvečer zbralo kakih 200 demonstrantov, ki so protestirali proti njegovi aretaciji. Privrženci nekdanjega predsednika trdijo, da naj bi bil njegov odstop nezakonit ter da je vojska izvedla državni udar. Chavez naj bi po besedah Carmone ostal zaprt toliko časa, dokler ne bodo preiskali njegove vpletenosti v nemire, obljubil pa je še, da se bodo vsi tisti, ki so odgovorni za poboj kakih 15 ljudi med protesti, znašli pred roko pravice. Priprli so tudi odstavljenega notranjega ministra Ramona Rodrigueza, ki naj bi bil odgovoren za nasilje policije nad protestniki.
Odziv skupine Rio
Medtem so se na dogodke odzvali tudi voditelji skupine Rio, ki združuje 19 držav Latinske Amerike in Karibov. Ti so obsodili motnje ustavnega reda v Venezueli po padcu Chaveza. Kot je poudaril predsedujoči skupini, kostariški predsednik Miguel Angel Rodriguez, skupina zato zahteva "takojšnjo vnovično vzpostavitev demokratičnih institucij v državi". Perujski predsednik Alejandro Toledo pa se je celo zavzel za sankcije proti Venezueli.
