Venezuelske oblasti so ob novih protestih zoper socialistično vlado predsednika Nicolasa Madure izpustile 80 političnih zapornikov.
Kot je ob tem dejala predsednica ustavodajne skupščine Delcy Rodriguez, je božič čas sprave. Med izpuščenimi je bilo tudi veliko policistov iz administrativne enote Chacao v prestolnici Caracas, ki velja za oporišče opozicije.
Usoda priprtih je bila predmet pogajanj med sprtima stranema na zadnjem srečanju v Dominikanski republiki. Na začetku tedna je opozicija predsednika pozvala, naj v znak dobre volje izpusti politične zapornike, katerih naj bi bilo skupaj 268. K izpustitvi zapornikov je pozvala tudi južnoameriška gospodarska skupnost Mercosur.
Venezuelska vlada medtem vztraja, da priprti niso politični zaporniki, temveč so v zaporu zaradi nasilja, zarote in izdaje. Naslednje srečanje med sprtima stranema naj bi potekalo 11. in 12. januarja.
Venezuelska ustavodajna skupščina je medtem danes brazilskega veleposlanika Ruya Pereiro in kanadskega odpravnika poslov Craiba Kowalika označila za personi non grati oz. nezaželeni osebi. Obe državi sta venezuelskega predsednika Maduro večkrat obtožili kršenja človekovih pravic.
Venezuela ima sicer poleg Brazilije in Kanade zelo napete odnose tudi s Kolumbijo, Perujem in ZDA, katerih predsednik Donald Trump je državo označil za "socialistično diktaturo".
Venezuelo, ki je bila zaradi zalog nafte nekoč najbogatejša država v regiji, v preteklih letih pretresajo gospodarska kriza in politični konflikti. Zaloge hrane in zdravil so se znatno zmanjšale, kar je več sto tisoč Venezuelcev prisililo v izseljevanje iz države.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.