Maduro nad protestnike z vodnimi topovi, solzivcem in orožjem, ena ženska umrla

Na ulici je bil znova tudi opozicijski voditelj in samooklicani predsednik države Juan Guaido, ki še naprej uživa precejšnjo podporo v tujini, čeprav nekateri že ocenjujejo, da je bil poskus strmoglavljenja Nicolasa Madura preuranjen, predvsem pa slabo pripravljen.

Guaido je ljudstvu ponovil, da je to zadnja etapa operacije Svoboda, ki se bo v obubožani Venezueli po njegovem končala s spremembo oblasti. "Imamo podporo ljudi, nadaljevali bomo," zatrjuje Guaido.

Včeraj je bilo v spopadih protestnikov z varnostnimi silami, ki so znova uporabile vodne topove in solzivec, ranjenih okoli 50 ljudi, 27-letna ženska pa je bila ustreljena in je umrla.

Nova strategija: stavka

Potem ko poskus, da na svojo stran dobi zadostno količino vojakov in generalov, da bi vojska obrnila hrbet Maduru, ni uspel, zdaj Guaido upa, da bi lahko Madura k odhodu prisilili tako, da državo ohromijo s stavko. Maduru je sporočil - šele začeli smo.

Številni zaenkrat vztrajajo na Guaidojevi strani. Kot pravijo, druge izbire nimajo. Država se je v zadnjih letih ekonomsko zlomila, čeprav je bila nekoč ena najbogatejših v tem delu sveta. Vse bolj je očiten tudi družbeni zlom, ki je sprožil eno najhujših humanitarnih in begunskih kriz, ki se trenutno odvijajo na planetu.

Združeni narodi ocenjujejo, da se bo do konca leta število venezuelskih beguncev in migrantov povzpelo na 5,3 milijona ljudi, kar je primerljivo s sirsko begunsko krizo, ki se je razširila tudi v Evropo.

A tudi tisti, ki državo zapuščajo, ugotavljajo, da življenje niti zunaj meja režima ni veliko lažje. Sosednje države, ki se same soočajo s številnimi težavami, bremena venezuelskih beguncev in migrantov ne morejo nositi, zato tam prebivalci marsikje zahtevajo zaprtje meja, številne države, med njimi Peru, ljudi tudi množično vračajo - ker so prišli brez urejenih papirjev, ki pa jih je v Venezueli skoraj nemogoče dobiti.

Takšna realnost ljudi še dodatno potiska na ulico, da protestirajo proti človeku, ki naj bi na majavi zapuščini svojega predhodnika dokončno uničil njihovo državo, kot mu očitajo.

Številnim protestnikom ni več mar niti za lastna življenja, protestirali bodo, pravijo, četudi jih, kot smo lahko videli v torek, vojska napada ne le z orožjem, ampak tudi z vozili.

"Vseeno mi je, tukaj bomo, dokler Maduro ne gre ali pa umremo od lakote in bede. Sam sem učitelj, sram me je pred mladimi, s katerimi skupaj izgubljamo čas, ker zanje ni prihodnosti. Režim nam daje prazne obljube - namesto hrane in oblačil," je za španski El Mundo povedal eden od protestnikov.

Protestniki so upali, da bo v torek vsega konec. A na koncu je vojska ostala zvesta Maduru, z izjemo nekaj prebežnikov. Upor se je končal z enim mrtvim, 25 let starim Samuelom Enriquejem Mendezom, 109 ranjenimi in 150 pridržanimi.

Vedno zvesti!

A napačno bi si bilo predstavljati, da so na venezuelskih ulicah zgolj nasprotniki Madura. Država je povsem razklana, protestirajo tudi njegovi podporniki. Protestirali so tudi včeraj, večinoma je šlo za pripadnike varnostnih sil in druge javne uslužbence. Vsem tem sicer uporniki očitajo, da "sistem podpirajo, ker je zanje udoben", vseeno pa jim je, kako drugi stradajo.

A ta del venezuelske družbe se strinja z Madurom, ki za težave Venezuele krivi "Zahod". Ta po njegovem spodkopava njihovo državo, ZDA je okrivil celo za to, da je država dolge ure ovita v temo zaradi izpadov elektrike, kar naj bi povzročali hekerski napadi. Guaido na drugi strani trdi, da tako zastarele napeljave ni mogoče napasti s hekerskim vdorom.

A Madurovi podporniki verjamejo, da gre prav za to. Njihov vodja jim je obljubil - zmagali bomo. Zatrjujejo, da ga bodo podpirali. "Vzeli so nam vodo, elektriko, ampak revolucijo bomo branili do konca. Vedno zvesti," je situacijo medijem razložil eden od podpornikov.

Prehitro, premalo organizirano

Ni jih malo, ki menijo, da je torkov neuspeh opozicije, da odstavi Madura, znanilec, da se upornikom obetajo slabši časi.

Maduro je hitro začel "čistiti" okoli sebe in spet utrjevati oblast. Zamenjal je šefa obveščevalne službe, ker je ta menil, da "je čas za nekaj novega", ugasnil je televizijske kanale z "zahodnjaško propagando", kar sta po njegovem CNN in BBC, odpustil naj bi tudi nekaj drugih sodelavcev.

Celo v Braziliji, ki je ena od držav, ki podpira Guaidoja, menijo, da so uporniki "delovali prehitro, gibanje je bilo izjemno neorganizirano". Njihov notranji minister Augusto Heleno je kar jasno povedal, da bi spodrsljaj lahko dokončno oslabil Guaidoja.

"Vse skupaj je spominjalo na slab spopad nogometnih huliganov, ki mečejo kamne in molotovke. Nič ni kazalo na resen upor, ki lahko pripelje do padca režima," je dejal za Globo.

Brazilija sicer Guaidoja še naprej podpira, so pa izključili možnost, da bi sodelovali v kakršnem koli oboroženem spopadu.

ZDA, Rusija in ugasnjeni telefoni

Za razliko od ZDA, ki so jasno povedale, da so pripravljene na posredovanje, s tem pa so razjezile Rusijo. A slednji analitiki očitajo, da ji ni mar za ljudi, ampak za geopolitične in ekonomske interese, ki so lahko uresničeni le, dokler je Maduro trdno v sedlu države, ki Rusiji dolguje tudi ogromno denarja.

V ZDA tudi vztrajajo, da so se "vsaj tri ključne figure" venezuelskega režima pogajale, da bi prestopile na stran Guaidoja. Pogovori naj bi potekali za tesno zaprtimi vrati, vsi vpleteni naj bi pred pogovori ugasnili telefone, trdi ameriški odposlanik za Venezuelo Elliott Abrams. 

A čeprav so veliko govorili, naj bi se, ko je prišel čas za delovanje, vsi trije umaknili. Američani sicer tudi trdijo, da je nameraval Maduro pobegniti iz države, menda je imel že tudi pripravljeno letalo, kar pa Maduro odločno zanika.

Številni ocenjujejo, da torkov upor morda ni temeljil le na željah, ampak na številnih signalih, da bodo tokrat zbrali dovolj ključnih podpornikov za strmoglavljenje režima, a se ti na koncu le niso upali podati na novo pot.

Venezuelski uporniki imajo namreč veliko, ključno težavo. "Ljudje, ki so na ulicah, niso tam glede na politično prepričanje, tam so, ker so jezni," je ocenil španski analitik Reinaldo García. To pa pomeni odsotnost vizije in ne napoveduje, kaj se bo z državo dogajalo, če upornikom uspe strmoglaviti Madura. Zato tudi mnogi raje vztrajajo v negotovosti in bedi, ki jo poznajo, kot da bi stopili na stran nove negotovosti, še ocenjujejo nekateri poznavalci.