Velikonočne slovesnosti v Vatikanu

Obrede velikega tedna bo v Vatikanu vodil papež Benedikt XVI., ob njem pa bo letos tudi novi slovenski kardinal Rode. Papež je v vatikanski baziliki svetega Petra vodil krizmeno mašo, pri kateri je posvetil olja, ki se v Cerkvi uporabljajo pri zakramentih krsta, birme, bolniškega maziljenja in pri posvečenjih.

Sveta maša je bila sicer posvečena duhovnikom, ki se v velikem tednu spominjajo obljube, ki so jo dali ob posvetitvi. Papež jih je imenoval "može molitve" ter jih posvaril pred skušnjavami "aktivizma". "Preprosti aktivizem je lahko junaški, vendar na koncu ostane brezploden in izgubi svojo učinkovitost, če ne rodi globoke in intimne skupnosti v Kristusu," je opozoril Benedikt XVI.

V pridigi se je papež spomnil tudi umorjenega katoliškega duhovnika Andree Santora, ki ga je februarja med molitvijo v njegovi cerkvi v turškem črnomorskem mestu Trabzon ustrelil muslimanski mladenič.

Sveto mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu je sveti oče sklenil s citatom umorjenega duhovnika: "Tu sem, da živim med ljudmi in da to omogočim tudi Kristusu skozi moje telo... Trpeti moramo zlo na svetu in do konca deliti njegovo bolečino, kakor je trpel Kristus."

Vseh papeževih obredov se bo udeležil tudi slovenski kardinal Franc Rode, ki ga je papež na letošnjem konzistoriju imenoval za kardinala, je potrdil njegov osebni tajnik Blaž Jezeršek, ki bo prav tako z njim sodeloval pri prazničnih obredih.

Papež bo ob 17.30 daroval mašo zadnje večerje v baziliki svetega Janeza v Lateranu. Pri tej maši se posebej poudarja pomen evharistije, duhovniške službe in zapovedi ljubezni, ki jih je, po verovanju kristjanov, Jezus dal svojim učencem pri zadnji večerji. Tudi papež bo svojo pripravljenost služenja cerkvi simbolično izrazil z umivanjem nog predstavnikom zbranih vernikov.

Velikonočno tridnevje

Na veliki petek bo papež v vatikanski baziliki ob 17. uri obhajal obrede Kristusovega trpljenja. Ob 21.15 pa se bo z verniki, kardinali, škofi in duhovniki zbral v rimskem antičnem Koloseju, kjer bo vodil tradicionalni križev pot. Letos ga je na papeževo željo pripravil nadškof Angelo Comastri, papežev vikar za Vatikan. V njem posebej poudarja dve gotovosti, s katerimi se srečujejo verniki: rušilno močjo greha in zdravilno močjo božje ljubezni. Kot pravi, je Jezus vstopil v zgodovinski čas, načet od greha, ter nase vzel težo in krutost grehov človeštva.

V soboto bo papež v baziliki svetega Petra ob 22. uri vodil velikonočno bedenje ali vigilijo, pri kateri v Cerkvi podeljujejo zakramente uvajanja (krst, birma in obhajilo) katehumenom - odraslim, ki so se odločili sprejeti katoliško vero.

Praznovanje velike sobote se začne zgodaj zjutraj, ko pred cerkvami blagoslovijo ogenj, ki simbolizira zmago svetlobe nad temo, milosti nad grehom ter ljubezni nad sovraštvom. Skozi ves dan se verniki ustavljajo v cerkvah, kjer imajo pripravljen "božji grob" ter ob njem molijo. V popoldanskem času se zbirajo po cerkvah, ob kapelah in križih po vaseh ter prinašajo k blagoslovu velikonočna živila, ki jih nato na veliko noč zjutraj zaužijejo. Zvečer pa se zberejo k velikonočnemu bedenju ali vigiliji, s katero se pravzaprav že začne praznovanje velike noči. Pri tej maši verniki obnovijo svoje krstne obljube ter medse z zakramenti uvajanja (krst, evharistija in birma) sprejmejo nove člane.

Praznovanje velikonočne nedelje pa se bo začelo ob 10.30 na trgu svetega Petra z vstajenjsko procesijo in papeževo slovesno dnevno mašo. Vrhunec dneva je za vernike po vsem svetu opoldanski "urbi et orbi" - nagovor mestu in svetu, ki ga bo imel papež, kot običajno, na glavni loži vatikanske bazilike. Zaključil ga bo z voščili v več svetovnih jezikih in papeškim blagoslovom.

Velika noč ali velikonočna nedelja se začne z jutranjo vstajenjsko procesijo, pri kateri se znova oglasijo zvonovi, ki so pri četrtkovi večerni maši "obmolknili", po 40-dnevnem postu pa se ponovno sliši tudi petje aleluje. V procesiji verniki nesejo kip vstalega Kristusa, hostijo in zastave ter vso pot pojejo in molijo. Na ta dan imajo po cerkvah tudi dopoldansko slovesno sveto mašo, ki jo navadno obiščejo tudi verniki, ki so v cerkvi bolj poredko.