Veliko priložnosti za Slovenijo

"Veliko nas je, veliko različnih stališč, pa vendarle se o nekaterih bistvenih stvareh strinjamo," je poudaril slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je v Parizu udeležil pripravljalnega srečanja evrosredozemskih zunanjih ministrov pred evrosredozemskim vrhom, na katerem bo vzpostavljena Unija za Sredozemlje.

"Slovenija je bila precej dejavna pri pripravah tega dogodka, ki sicer formalno sodi v francosko predsedovanje, vendar je Slovenija opravila veliko pripravljalnih dejanj, na primer pripravila prihod štirih novih članic: Hrvaške, BiH, Črne gore in Monaka. Danes je bil dosežen dogovor le formaliziran," je pojasnil minister Rupel.

Ekološka zaščita Jadrana

S pridružitvijo teh držav Uniji za Sredozemlje bodo Slovenija, Italija, Albanija, Grčija in Hrvaška tudi "lažje reševale problematiko ekologije, prometa in vseh drugih stvari, povezanih z Jadranom", je še poudaril minister in med konkretnimi primeri posebej izpostavil sodelovanje držav pri ekološki zaščiti Jadrana.

Pri tem gre tudi za "eno od zadev, ki je povezana z ekološko-ribolovno cono", je povedal Rupel. "Preden je prišlo do cone, smo si prizadevali, da bi države v Jadranu sodelovale pri ekološki zaščiti Jadrana. Ta unija omogoča, da se to konkretno uresniči, mislim, da bo sedaj zelo težko komur koli zagovarjati enostranske poteze," je poudaril.

Slovenija si je med svojim šestmesečnim predsedovanjem EU v prvi polovici leta posebej prizadevala, da bi države Zahodnega Balkana prišle bliže EU. "Dejansko je to, kar se je danes zgodilo, eden vidikov približevanja Zahodnega Balkana EU," je menil Rupel.

Evro-sredozemska univerza

"Unija za Sredozemlje je tako prišla v zadnjem hipu, skrajni čas je, da smo se povezali v tem okviru," je poudaril in dodal, da je konkretni prispevek Slovenije k medkulturnemu dialogu Evro-sredozemska univerza. "Ta univerza danes postaja eden uradnih šestih projektov Unije za Sredozemlje," je poudaril.

Univerza bo po ministrovih besedah prejemala sredstva EU ter dobivala študente in predavatelje s širšega območja. "Sever bo donator, jug bolj porabnik investicij v ta pomemben projekt," je dejal Rupel in poudaril, da je Evropska komisija nekatera sredstva že zagotovila.

Je sopredsedovanje Evro-sredozemski univerzi realno?

Vprašanje sopredsedovanja je razvnelo razpravo zunanjih ministrov. Sopredsedovati začenjata Francija kot predsedujoča EU in Egipt, vendar naj bi imela Francija vodilno vlogo tudi med predsedovanjem Češke in Švedske. "Nisem fanatik glede tega vprašanja, a raje bi videl, da bi se predsedstvo selilo od ene države k drugi," je o tem menil Rupel.

"Francija je veliko vložila v ta projekt, zato bi ji moralo biti nekako povrnjeno za to veliko naložbo. Tako so nekako tudi upravičeni do tega, da imajo izrazitejšo vlogo. Poleg tega so sredozemska država, medtem ko Švedi in Čehi niso. Torej v tem je neka logika," je še menil Rupel.

Na vprašanje, ali bi bilo to v skladu s pravnim redom EU, pa je minister odgovoril: "Mislim, da tehnično in formalno ni sprejemljivo, da bi imeli za Unijo za Sredozemlje drug sistem, kot ga imamo za EU." "Vendar nisem fanatik. Če se vsi drugi strinjajo, sem zraven. Zagotovo ne bom šel proti francoskemu predsedstvu, ki je čudovito," je še dejal minister Rupel.