Svetovni voditelji so že začeli zapuščati vsestransko kaotični podnebni vrh v Koebenhavnu. Ruski in brazilski predsednik Dmitrij Medvedjev in Luiz Inacio Lula da Silva sta že odšla, prav tako naj bi kmalu odšel tudi ameriški predsednik Barack Obama. V ruski delegaciji so sicer ostro kritizirali organizacijo konference. Prav tako naj bi še danes odšel tudi japonski premier Jukio Hatojama. Vsi omenjeni so bili udeleženci sestankov izbrane skupine 20 voditeljev, ki se je večinoma pogajala o besedilu končnega dogovora, medtem ko je preostalih 100 voditeljev v glavnem posedalo v konferenčnem središču.
"Žal je bil vrh organiziran tako, da je dogovor postal problematičen," je po poročanju ruskih medijev dejal član ruske delegacije. Pritožil se je tudi, ker so pogajanja za zaprtimi vrati in ves proces ni transparenten. "Dejansko na vrhu sodeluje samo 20 držav," je sklenil.
Komentator BBC, ki pokriva vrh v Koebenhavnu, pa ugotavlja: "Poročal sem že z vrhov EU in Nata, Commonwealtha in ZN, ampak nikoli še nisem doživel ničesar niti približno podobnega vrhu v Koebenhavnu." Ob tem priznava, da so podnebne spremembe kompleksna stvar, a da se takšni organizacijski "kiksi", kot smo jim priča tukaj, vendarle ne bi smeli dogajati.
Na hitro sprejeli kratko politično izjavo?
Obama je dosegel podnebni dogovor s kitajskim, indijskim in južnoafriškim kolegom, pravijo ameriški uradni viri. Dosežen dogovor sicer ne bo dovolj za boj proti podnebnim spremembam, vendar je "pomemben prvi korak", menijo. Pri dogovoru naj bi šlo za to, da so se razvite države in države v razvoju dogovorile za zaveze za zmanjšanje izpustov v okviru cilja za omejitev dviga globalne temperature glede na predindustrijsko dobo na dve stopinji Celzija.
Prav tako naj bi se dogovorile za mehanizme nadzora nad uresničevanjem zavez oz. ukrepov za boj proti podnebnim spremembam – strinjale naj bi se za dajanje informacij o izpustih na nacionalni ravni z možnostjo mednarodnega posvetovanja.
Nobena država ni popolnoma zadovoljna z dogovorom, vendar pa je to zgodovinski korak naprej, na katerem bo še treba graditi v prihodnje, so dodali viri.
Najnovejši osnutek podnebnega dogovora po poročanju tiskovne agenije Reuters sploh ne vključuje več niti roka, da bi moral biti pravno zavezujoč sporazum dosežen v prihodnjem letu. Dogovor naj bi tudi predvideval, da naj bi izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za najmanj 50 procentov glede na leto 1990. Bogate države naj bi do leta 2050 zmanjšale izpuste za 80 procentov.
Reuters pravo tako poroča, da naj Unija ne bi bila zadovoljna z osnutkom.
Obama: Zmanjkuje nam časa
Obama je danes svetovne voditelje pozval, naj sprejmejo podnebni dogovor, četudi je nepopoln. "Zmanjkuje nam časa, na tej točki je vprašanje, ali bomo šli skupaj naprej ali pa se bomo razdrobili," je opozoril in zatrdil, da so ZDA pripravljene na dogovor danes, a le, če bodo premiki na vseh straneh.
"Nisem prišel sem, da bi govoril, temveč da ukrepam!" je poudaril Obama in s temi besedami požel aplavz v dvorani. ZDA so kot največje gospodarstvo na svetu in druga največja onesnaževalka po njegovih besedah pripravljene prevzeti svojo odgovornost. "ZDA si bodo še naprej prizadevale za zmanjšanje izpustov ... ne glede na to, kaj se zgodi v Koebenhavnu, saj je to dobro za nas in za ves svet," je poudaril Obama in opozoril, da je na kocki sposobnost sveta za skupno ukrepanje. Kljub obljubam o ukrepanju pa ni Obama danes napovedal nobenega dodatnega zmanjšanja izpustov, temveč le izrazil prepričanje, da bodo ZDA uresničile cilj zmanjšanja izpustov za 17 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 2005 in za več kot 80 odstotkov do leta 2050.
Dejal je tudi, da bodo ZDA sodelovale pri oblikovanju finančnega mehanizma, ki naj bi do leta 2020 za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s podnebnimi spremembami zagotovil 100 milijard dolarjev letno, če bodo vse ključne države sprejele ustrezne ukrepe v boju proti podnebnim spremembam, s čimer je ponovil četrtkove besede državne sekretarke Hilary Clinton. Po dveh desetletjih pogovorov, mesecih intenzivnih pogajanj ter nešteto takšnih in drugačnih sestankov so po Obamovih besedah "koščki sestavljanke dogovora sedaj jasni" – zmanjšanje izpustov, preglednost in financiranje.
'Tako bo jenkijevski imperij vodil svet'
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ameriškega predsednika obtožil, da hodi po stopinjah svojega predhodnika Georgea Busha, vse odkar je stopil v Belo hišo, in da ni izkoristil priložnosti za spremembe. Dejal je še, da je v ZDA veliko politikov, ki se imajo za gospodarje in lastnike sveta. Dodaja, da jih Obamovo vedenje skrbi.
Do prvega moža ZDA je kritičen tudi Greenpeace: svet je čakal na besede v duhu "Da, zmoremo!", a vse, kar je dobil, je ultimat "Ali bo obveljala moja beseda ali pa nobena!"
Kritičen je bil tudi predsednik Venezuele Hugo Chavez. Ostro je kritiziral mini vrh, na katerega ni bil povabljen. Poudaril je, da so nekatere delegacije tam več dni, nekateri pa pridejo, povedo svoje in gredo. Tako kot je "skozi tista mala vrata odšel Obama", da v protidemokratičnem duhu pripravi dokument, je poudaril Chavez in tak netransparentno pripravljen dokument zavrnil. "Tako bo jenkijevski imperij vodil svet," je ponazoril. "Obama je vzrok največjih frustracij v svetu, ker je toliko ljudi verjelo vanj," je še poudaril Chavez in ocenil, da so bile današnje besede ameriškega predsednika preprosto smešne. "Ne moremo več čakati, odhajamo, vedoč, da ni bilo mogoče imeti dogovora tukaj v Koebenhavnu ... To je sramota," je še dejal Chavez in sklenil s parafrazo besed Fidela Castra, da konec te konference ni prav nič slaven.
Sarkozy obtožil Kitajsko
Ne samo Obama – niti kitajski premier Wen Jiabao danes ni napovedal dodatnega zmanjšanja izpustov, temveč je le zatrdil, da bo Kitajska izpolnila svoje zaveze s pravim ukrepanjem in da bo uresničitev prostovoljnih zavez za zmanjšanje izpustov za od 40 do 45 odstotkov zahtevala "izjemen trud".
Tudi Wen Jiabao se je sicer pred govorom na plenarnem zasedanju okoli 120 voditeljev sestal z Obamo in okoli 20 drugih voditeljev. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je Kitajsko obtožil, da zavira napredek podnebnih pogajanj. Ob robu plenarnega zasedanja voditeljev sicer še vedno potekajo razni mini vrhovi.
'Zelo smo razočarani'
Maldivski okoljski minister Mohamed Aslam je danes poudaril, da v Koebenhavnu lahko pričakujemo zgolj političen dogovor ali deklaracijo. “Zelo smo razočarani. Nismo prišli tako daleč, da se ne bi dogovorili o ničemer,” je še dejal. Švedski okoljski minister in trenutno predsedujoči EU Andreas Carlgren je znova dejal, da so se ZDA prepozno vključile v pogajanja, po drugi strani pa Kitajska, ki jo podpirajo države, bogate z nafto, blokira proces pogajanj. Po njegovem mnenju pa bodo prikrajšane prav države v razvoju.
ZDA pritiskajo na Kitajsko
Glavni kitajski pogajalec Su Wei je kritiziral dansko predsedstvo konference, ki po njegovem mnenju pri pripravi pogajalskih predlogov ne upošteva dovolj interesov vseh držav. V tej kritiki se mu je pridružilo tudi drugih 134 držav v razvoju iz skupine G77. Ameriška državna sekretarka Clintonova je poudarila, da so ZDA ponudile državam v razvoju več kot 100 milijard ameriških dolarjev pomoči.
Japonska ponuja 19,5 miljarde evrov
Japonska je napovedala, da bo za t. i. hitro pomoč državam v razvoju v prihodnjih treh letih namenila 1750 milijard jenov (19,5 milijarde dolarjev). Od tega naj bi bilo 1300 milijard jenov javnih sredstev, preostalo pa naj bi bila zasebna vlaganja. Pomoč v Tokiu vežejo na sklenitev celovitega sporazuma v Koebenhavnu.
S tem je Japonska presegla obljube EU. Vrh EU se je minuli teden namreč zavezal, da bo Unija za pomoč državam v razvoju v podnebnem boju v prihodnjih treh letih namenila okoli 7,3 milijarde evrov, prostovoljno pa bodo prispevale vse države članice.
Dosedanje zaveze niso dovolj
Zaupno poročilo ZN, ki je sinoči pricurljalo v javnost, kaže, da dosedanje zaveze za zmanjšanje izpustov do leta 2020 še zdaleč niso dovolj, da bi svetu uspelo dvig globalne temperature obdržati na dveh stopinjah Celzije glede na predindustrijsko raven, temveč naj bi se ta do leta 2100 zvišala na tri stopinje, kar naj bi privedlo do katastrofalnih podnebnih sprememb. Po drugi strani pa je britanski ekonomist lord Nicholas Stern, ki je prvi javno opozoril na stroške podnebnih sprememb, zavrnil takšno črno-belo slikanje razmer in dejal, da je dober dogovor na dosegu.
Sicer pa so sinoči aktivisti mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace po incidentu pred vrati vrha EU pred slabim tednom v Bruslju spet poskrbeli za varnostni škandal, saj jim je uspelo vdreti na prizorišče slavnostne večerje, ki jo je gostila danska kraljica. Razočaranje nad pogajanji so izrazili s sloganom Politiki govorijo, voditelji ukrepajo.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.