Mayeva: Glasovanje o dogovoru o brexitu bomo preložili

Britanska premierka Theresa May je predlagala preložitev glasovanja o dogovoru z EU glede brexita, ki bi moralo biti v torek. Kot je povedala, je razprava pokazala, da obstajajo pomisleki glede predvidene varovalke za preprečitev trde meje na irskem otoku po izstopu Združenega kraljestva iz EU, zato se bo o tem znova posvetovala na vrhu EU.

"Srečala se bom s kolegi iz drugih držav in z njimi govorila o pomislekih, ki so jih izrekli britanski poslanci," je dejala Mayeva v nastopu pred britanskim parlamentom, ki že od prejšnjega tedna razpravlja o sporazumu z EU.

Vrh EU bo v četrtek in petek v Bruslju, a tam so danes že poudarili, da se EU ne bo znova pogajala o sporazumu o brexitu. Mayeva je sicer v odgovorih na poslanska vprašanja pojasnila, da se je pogovarjala "z več voditelji" evropskih držav, ki da so ji dali zagotovila, da so se pripravljeni pogovarjati glede dodatnih zagotovil v dogovoru.

Mayeva se je za preložitev glasovanja odločila, potem ko se je izkazalo, da bi velika večina v parlamentu, vključno z delom poslancev njene konservativne stranke, glasovala proti dogovoru.

Kot največji problem v parlamentu se je izkazala t. i. varovalka o Severni Irski. Gre za rešitev, da bi se v skladu z velikonočnim sporazumom ohranila "mehka" meja med Irsko in Severno Irsko in bi slednja v bistvu ostala del evropske carinske unije, ne britanske in bi ostali del Otoka moral izvajati nadzor nad blagom in ljudmi pri prehodu Irskega morja.

O tem vprašanju naj bi se sicer London in EU dogovorila v naslednjih dveh letih z možnostjo še dveletnega podaljšanja. A razprava v parlamentu je pokazala, da se poslanci bojijo predvsem tega, da bi ta "varovalka" postala stalen režim in da bi to razklalo državo.

Mayeva je pojasnila, da bo zdaj v Bruslju skušala dobiti dodatna zagotovila voditeljev ostalih članic EU, da ta varovalka ne bi postala stalna. Vendar pa je nakazala, da dogovorjenega sporazuma z EU ne namerava znova odpirati. Prav tako ni napovedala, kaj konkretno pričakuje, da bo dosegla v Bruslju in kdaj bi parlament lahko odločal o tem vprašanju. Nakazala je le, da je skrajni rok za to 21. januarja.

Nezaupnica Mayevi zaenkrat ni vložena

Na vse to so jo opozorili zlasti opozicijski poslanci, pa tudi poslanci iz vrst njenih konservativcev. Premier v senci, laburist Jeremy Corbyn je Mayevo pozval, da bi se morala izpogajati na novo, saj da je sedanji predlog "slab za Veliko Britanijo, slab za britansko gospodarstvo in slab za britansko demokracijo". "Sicer se raje umaknite," jo je pozval Corbyn.

V Škotski nacionalni stranki (SNP) in liberalni demokrati so Corbyna tudi pozvali, naj vloži predlog nezaupnice Mayevi. Corbyn se zaenkrat za to ni odločil. Tudi sicer imajo na papirju premalo glasov, da bi bila nezaupnica Mayevi izglasovana, a po drugi strani je parlament njeno vlado prejšnji teden kot prvo v zgodovini britanske demokracije spoznal za krivo nespoštovanja parlamenta, ker ni dostavila celotnega pravnega mnenja o dogovoru o brexitu.

Tudi v stranki severnoirskih unionistov (DUP), ki podpirajo manjšinsko vlado, pa so premierko opozorili, da zgolj dodatna "zagotovila" Evrope ne bodo dovolj, ampak mora v parlament prinesti nov, drugačen sporazum, če želi, da bo dobil podporo.

Mayeva se je na drugi strani branila, da morajo nasprotniki dogovora povedati, kakšna je alternativa in ali si dejansko želijo, da pride do brexita, kar je bila sicer volja Britancev na referendumu. Dogovor, ki ga imajo na mizi, je bil najboljši možen kompromis, je poudarila. Brexit brez dogovora bi bil na drugi strani poguben za državo in gospodarstvo, ponovitev referenduma o odhodu iz EU, za kar navijajo predvsem v SNP, pa bi po njenih besedah še dodatno razdelila državo, "čeprav si jo prizadevamo znova poenotiti".

Opozorila pa je še, da se "nevarnost brexita po nesreči nevarno povečuje", torej da bi Velika Britanija iz EU izstopila brez dogovora, a ne z zavestno odločitvijo o tem. Rok za izstop Združenega kraljestva iz EU se izteče 29. marca 2019, dve leti od tedaj, ko je London sprožil dveletni postopek za izstop iz unije po 50. členu lizbonske pogodbe.

Mayeva na vse načine skušala dobiti zadostno podporo, a neuspešno

Mayeva se je za preložitev glasovanja odločila, potem ko se je izkazalo, da bi večina v parlamentu, vključno z delom poslancev njene konservativne stranke, glasovala proti dogovoru. SkyNews poroča, da naj bi na glasovanju o ločitvenem dogovoru o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije za sporazum glasovalo 187 poslancev, proti pa kar 418. Doslej je sicer britanska premierka zagotavljala, da je dogovor edini možen.

Mayeva kljub prizadevanjem enostavno ni mogla pridobiti zadostne podpore poslancev, čez vikend naj bi govorila tudi z številnimi evropskimi voditelji ter jih skušala prepričati, naj vsaj malo popustijo pri irskem vprašanju, a neuspešno. 

SkyNews prav tako poroča, da naj bi Mayeva vlada od 2. do 8. decembra zapravila skoraj 100.000 funtov za oglase na Facebooku v podporo brexitu. 

Prva škotska ministrica Nicola Sturgeon je preko Twitterja sporočila, da bo njena Škotska nacionalna stranka (SNP) podprla predlog laburistov o nezaupnici, če bi ga ti kot uradna opozicija vložili. 

Britanski mediji poročajo tudi, da naj bi se Mayeva poskušala z Brusljem ponovno pogajati o vprašanju meje na irskem otoku. Predstavnik za odnose z javnostjo predsednika Evropske komisije Jean-Claudea Junckerja je sicer danes dejal, da je EU pripravljena na vse scenarije brexita, a da se o ločitvenem sporazumu ne bo ponovno pogajala: "Kot je dejal predsednik Juncker, ta dogovor je najboljši in edini možni dogovor. Ne bomo se ponovno pogajali - naše stališče se ni spremenilo in kar se tiče nas bo Velika Britanija zapustila Evropsko unijo 29. marca 2019." 

'Nimamo operativne vlade' 

Predsednik laburistične stranke Jeremy Corbyn je po poročanju o preložitvi glasovanja v izjavi za javnost dejal, da Velika Britanija nima operativne vlade: "Vlada se je odločila, da je brexit dogovor Therese May tako katastrofalen, da se je odločila za korak obupa in preložila glasovanje v zadnjem trenutku". 

Ostra je bila v odzivu tudi prva škotska ministrica Nicola Sturgeon, ki je Mayevo potezo, ki uradno sicer še ni potrjena, označila za dejanje 'patetične strahopetnosti s strani vlade, ki se sesuva v popoln kaos'. 

Velika Britanija se lahko enostransko odloči, da ne bo izstopila iz EU 

Velika Britanija je po referendumu junija 2016, na katerem so se Britanci s tesno večino odločili za brexit, postopek za prenehanje članstva v EU sprožila 29. marca lani s sprožitvijo 50. člena Pogodbe o Evropski uniji, zaključil pa naj bi se 29. marca prihodnje leto.

Kot je sodišče še zapisalo v razsodbi, lahko britanske oblasti o preklicu odločitve za brexit odločijo po demokratičnem procesu, ki bo v skladu z ustavo. O tej nedvoumni in brezpogojni odločitvi morajo pisno obvestiti Evropski svet.

Sodišče je še pojasnilo, da bi Velika Britanija s preklicem odločitve o izstopu iz EU ostala članica unije, njen status se ne bi spremenil, postopek za izstop pa bi se končal.

Sodišče EU je tako sledilo mnenju generalnega pravobranilca Manuela Camposa Sanchez-Bordone. Ta je prejšnji torek objavil mnenje, da se Velika Britanija še vedno lahko enostransko odloči in umakne napoved odhoda iz EU.

Pobudo za presojanje o tem vprašanju je na škotsko sodišče skupaj s poslanskimi kolegi vložil škotski poslanec Andy Wightman. Zadeva je pred Sodišče EU prišla v začetku oktobra, v Luxembourgu pa so se odločili za pospešen postopek, da bi sprejeli odločitev še pred 29. marcem 2019, torej pred predvidenim brexitom.

Današnja odločitev Sodišča EU je okrepila upanje nasprotnikov brexita, da bo na Otoku nov referendum o članstvu v EU. Lahko bi vplivala tudi na odločitev britanskih poslancev, ki bodo po napovedih v torek zvečer glasovali o potrditvi predlaganega dogovora o brexitu, ki ga je vlada premierke Therese May z EU sklenila 13. novembra. Zaenkrat kaže, da predlog ne bo dobil dovolj podpore.

V tem primeru bi lahko padla vlada Mayeve, Velika Britanija pa bi bila že nevarno blizu brexitu brez dogovora. To pa bi lahko državo pahnilo ne le v politično krizo, ampak tudi v recesijo, po oceni centralne banke celo hujšo, kot je bila zadnja finančna kriza.

Tusk sklical vrh EU

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je sporočil, da je za četrtek ob robu zasedanja voditeljev članic EU sklical tudi vrh o brexitu. A novih pogajanj o dogovoru ne bo, je dejal.

"Ne bomo se ponovno pogajali o dogovoru, niti o varovalki ne, smo se pa pripravljeni pogovarjati o tem, kako omogočiti ratifikacijo v Združenem kraljestvu," je sporočil Tusk.

"Ker se čas izteka, se bomo pogovarjali tudi o naši pripravljenosti na scenarij, da do dogovora ne pride," je še dodal.

Predvideni datum brexita je 29. marec 2019.

Preložitev zamajala evropske borze in potopila britanski funt

Poteza britanske premierke Therese May, ki je predlagala preložitev glasovanja o dogovoru z EU glede brexita, je zamajala evropske borze in potopila britanski funt. Ta je popoldne izgubil 1,5 odstotka vrednosti, tečaj pa je upadel pod 1,2527 dolarja, kar je najnižja vrednost po lanskem aprilu.

Funt in borze padajo zaradi vse večje negotovosti vlagateljev, ki se bojijo, da bi Velika Britanija marca prihodnje leto lahko zapustila EU brez dogovora. Mayeva je namreč danes dejala, da je razprava pokazala, da obstajajo pomisleki glede predvidene varovalke za preprečitev trde meje na irskem otoku po izstopu Združenega kraljestva iz EU, zato se bo o tem znova posvetovala na prihajajočem vrhu EU.

Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 1,36 odstotka. V Frankfurtu je DAX izgubil 1,54 odstotka, v Parizu CAC 40 1,47 odstotka in v Londonu FTSE 100 0,83 odstotka.

Na Dunaju se je indeks ATX znižal za 3,09 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 2,18 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB trgovanje sklenil 1,72 odstotka pod izhodiščem.

Padajo tudi indeksi na newyorških borzah. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 1,51 odstotka nižji ravni kot v petek. Širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 1,81 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa je 1,35 odstotka pod izhodiščem.

Tečaj evra se je nekoliko okrepil. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1399 dolarja, kar je 0,03 odstotka nad izhodiščem. ECB je opoldne določila referenčni tečaj evra pri 1,1425 dolarja, medtem ko ga je v petek pri 1,1371 dolarja.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena januarja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 51,61 dolarja, kar je en dolar pod izhodiščem. V Londonu so se februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za 77 centov na 60,90 dolarja.