Velik korak v prizadevanjih za zmanjšanje globalnega segrevanja ozračja

Predstavniki iz skoraj 200 držav so danes dosegli dogovor o postopnem zmanjšanju uporabe zelo močnih toplogrednih plinov, fluoriranega ogljikovodika (HFC), ki se uporablja v hladilnikih in klimatskih napravah. Gre za velik korak v prizadevanjih za zmanjšanje globalnega segrevanja ozračja, je sporočil ruandski minister Vincent Biruta.

"Dopolnilo in odločitve so sprejete," je sporočil ruandski minister za naravne vire Vincent Biruta po pogovorih v ruandski prestolnici Kigali o končanju uporabe toplogrednih plinov HFC.

Na srečanju v Kigaliju so se danes dogovorili o dopolnilu k Montrealskemu protokolu iz leta 1987. Ta je pred skoraj 30 leti prepovedal uporabo ozonu škodljivih snovi, kot so freoni (CFC). Tedaj je svet začel pospešeno uporabljati pline fluoriranega ogljikovodika, za katere pa se je kasneje izkazalo, da so do ozonskega plašča sicer prijazni, so pa zelo močni toplogredni plini.

Evropski komisar za podnebne ukrepe Miguel Arias Canete je ocenil, da gre za ogromno zmago v dobro podnebja. "Naredili smo velik in konkreten korak naprej pri izpolnjevanju obljub, ki smo jih dali decembra lani v Parizu," je dodal.

Da gre za ogromen korak naprej, je ocenil tudi ameriški zunanji minister John Kerry, ki je sodeloval v pogovorih. "Dogovor nam bo omogočil, da bomo globalno ogrevanje oklestili za pol stopinje Celzija," je dejal Kerry.

Zaveza o zmanjševanju uporabe HFC plinov

Razvite države so se sicer zavezale, da bodo z zmanjševanjem uporabe HFC plinov začele do leta 2019 in zagotovile dodatna sredstva za pomoč pri implementaciji dopolnila v okviru Montrealskega protokola.

Večina razvijajočih se držav, vključno s Kitajsko, Brazilijo, Južno Afriko in Argentino, se je medtem zavezala, da bodo rabo omenjenega plina začele zmanjševati do leta 2024, Indija, Iran, Irak in Pakistan pa bodo z zmanjševanjem uporabe plinov začele do leta 2028.

Dogovor, ki so ga dosegli v Ruandi, so sicer sodelujoči ocenili za največji uspeh na tem področju po lanskem podnebnem dogovoru iz Pariza. Države so se tedaj zavezale dvig globalne temperature omejiti na največ dve stopinji Celzija, prizadevanja pa naj bi šla celo v smeri 1,5 stopinje do konca stoletja. S tem naj bi se človeštvo izognilo katastrofalnim posledicam globalnega segrevanja.

Obama: Ambiciozna in daljnosežna rešitev za klimatske spremembe

Ameriški predsednik Barack Obama je dogovor označil kot "ambiciozno in daljnosežno rešitev za klimatske spremembe", ki pomeni pomemben prispevek k lanskemu pariškemu podnebnemu dogovoru, ki bo stopil v veljavo prihodnji mesec po ratifikaciji v zadostnem številu držav. "Ti koraki skupaj dokazujejo, da čeprav diplomacija ni nikoli lahka, lahko delamo skupaj, da bomo našim otrokom zapustili bolj varen, cvetoč in bolj svoboden planet, kot so ga zapustili nam," je dejal, kot so sporočili iz Bele hiše.

Direktor Programa ZN za okolje Erik Solheim je izpostavil, da so lani v Parizu obljubili, da bodo svet obvarovali pred najhujšimi učinki klimatskih sprememb. "Danes izpolnjujemo to obljubo," je dejal.

Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) je dogovor označil za odlično vest. "Pošilja močan signal, da so naše vlade resne v boju proti podnebnim spremembam," je dejala tiskovna predstavnica Regine Guenther.