Pomoč Mjanmaru

Mjanmarski državni mediji so znižali oceno števila pogrešanih po divjanju uničujočega ciklona Nargis minulo soboto, število žrtev pa narašča. Mjanmarska hunta je medtem dovolila, da ameriško tovorno letalo v državo pripelje pomoč, pri čemer pa je ameriškim delavcem za pomoč prizadetim vstop v državo še vedno onemogočen.

Britanske dobrodelne organizacije pa so sporočile, da je prišlo v Mjanmaru do majhnega napredka pri izkazovanju pomoči. Blokade in zavlačevanja, ki so v preteklih dneh oteževale delo, naj bi počasi odpravili, so sporočil iz odbora za katastrofe, v katerem so zbrane dobrodelne organizacije iz Velike Britanije.

Razmere naj bi bile "malo boljše" kot prej. "Veliko dobrodelnih organizacij je sedaj na terenu (v Mjanmaru) - vendar je napredek počasen," so dodali iz odbora za katastrofe. Humanitarnim delavcem bodo tako v Mjanmaru izdali vize.

Svetovni program za prehrano (WFP) je nadaljeval z dostavljanjem pomoči v državo, v Mjanmar pa bo poslal nove tri letalske pošiljke zalog pomoči za Yangon.

Prvo letalo s 35 tonami pomoči je v Mjanmar že poslal tudi Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC), ki želi tako s čisto pitno vodo in zdravstveno pomočjo pomagati tisočim zapornikom, ki jih je prizadel uničujoči ciklon. ICRC je za pomoč zaprosil Mjanmar sam.

ICRC je sporočil, da je humanitarna pomoč, kljub logističnim težavam, dosegla okoli 220.000 ljudi, njihovo letalo pa je že pristalo v Mjanmaru. Nadaljnjih sedem letal z zalogami pomoči naj bi v prizadeto državo prihajalo v naslednih dneh.

V Mjanmar pa je po poročanju medijev prispela tudi prva dobrodelna pomoč iz Rusije. V mestu Yangon naj bi pristalo transportno letalo s približno 30 tonami šotorov in odej. Pomoč naj bi predali mjanmarskim oblastem, ki bo razdeljevanje prevzela sama.

Rusija naj bi nameravala Mjanmaru najprej nameniti najmanj 60 ton pomoči, med katerimi naj bi bila živila, zdravila in dizelski generatorji.

Možnost epidemije davice, kolere in malarije

Mednarodne dobrodelne organizacije so sicer že v petek opozorile tudi, da bi epidemije davice, kolere in malarije lahko izbruhnile v "apokaliptičnih razsežnostih", če ljudje ne bodo dobili zdravil, hrane, vode in drugih virov pomoči in če bo dostop izurjenemu osebju onemogočen.

Direktor urada Evropske komisije za humanitarno pomoč (Echo) Heinke Veit in viri iz Sklada Združenih narodov za otroke (Unicef) so sicer zanikali poročila, da naj bi na območju delte Iravadija že izbruhnili kolera ali tifus.

Pogrešanih manj, mrtvih več

Mjanmarska državna televizija MRTV je poročala o 23.335 mrtvih in 1403 poškodovanih, pogrešanih pa je 37.019 ljudi. Visoki ameriški diplomat v Mjanmaru je ob tem povedal, da bi število smrtnih žrtev lahko preseglo tudi 100.000. Tudi predstavniki Združenih narodov se bojijo, da bi število smrtnih žrtev lahko še naraslo, če 1,5 milijona pomoči potrebnih ljudi ne bo kmalu dobilo hrane, pitne vode in zdravil.

ZN želijo s pomočjo držav donatork zbrati 187 milijonov ameriških dolarjev (120,97 milijona evrov) in tako pomagati preživelim v Mjanmaru. Doslej naj bi se države že zavezale k 77 milijonov ameriških dolarjev pomoči. Predstavniki ZN so že v petek sporočili, da so omenjena sredstva pomembna za zagotavljanje hrane, tablet za očiščevanje vode in ostale pomoči.

Mjanmarski veleposlanik pri ZN Kyaw Tint Swe je sicer v petek povedal, da bo Mjanmar sprejel pomoč od katerekoli strani. "Mjanmar namerava sodelovati z mednarodno skupnostjo, da bi se lotili tega velikega izziva," je dejal mjanmarski veleposlanik. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner pa je v danes objavljenem intervjuju v časopisu Figaro povedal, da Francija direktne pomoči ne bo poslala mjanmarski hunti, temveč žrtvam samim.

Referendum o novi ustavi

V Mjanmaru se je v večjem delu države začel referendum o novi ustavi. Zaradi hudega razdejanja, ki ga je povzročil tropski ciklon na območju delte Iravadija in v prestolnici Yangon, kjer živi skupno 24 milijonov ljudi ali polovica vsega prebivalstva, referenduma niso izvedli, naj bi ga pa 24. maja. Referendum so namreč preložili v 40 od 45 mestnih četrti v Yangonu in v le sedmih četrtih na območju delte Iravadija.

Borci za človekove pravice in zahodne države so proces izvedbe referenduma, ki ga nadzoruje mjanmarska vojaška hunta, sicer močno kritizirali, češ da ni svoboden in pošten. "Plačali so mi, da sem glasovala za, torej sem storila tako," pa je povedala Zaw Min Hla, ki je kot ena redkih danes oddala glas. Če do nesreče ne bi prišlo, bi svoj glas danes lahko oddalo okoli 30 milijonov ljudi, po preložitvi referenduma v Yangonu pa je nejasno, koliko ljudi bo glasovalo.