V jedrski elektrarni Černobil sta 26. aprila 1986 ob 1.23 uri odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Ob tem je po uradnih podatkih umrlo 31 ljudi, v zraku pa je nastal smrtonosni radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Najhujše sevanje pa sta poleg Ukrajine utrpeli še Belorusija in Rusija. Po eksploziji, ki se je zgodila med varnostnim preizkusom, je izbruhnil silovit požar, ki je v ozračje poslal ogromne količine radioaktivnih elementov. Radioaktivnost, ki se je ob tem sprostila, je bila 500-krat večja od bombe, ki je padla na Hirošimo.
Vpliv nesreče na zdravje ljudi in okolje še zdaj ni povsem znan. Po podatkih ukrajinskega zdravstvenega ministrstva zdravstvene posledice nesreče danes občuti 3,3 milijona Ukrajincev. Po navedbah ukrajinskih oblasti je za neposrednimi posledicami nesreče umrlo 4299 ljudi, skupno število smrtnih žrtev v preteklih desetih letih, katerih smrt je povezana z nesrečo v Černobilu, pa naj bi se po neuradnih podatkih gibalo okoli 170.000.
Prva slovesnost ob 16. obletnici Černobila je potekala v Kijevu ob natanko istem času, ko se je pred 16. leti zgodila nesreča, danes dopoldne pa sta ukrajinski predsednik Leonid Kučma in premier Anatoli Kinach položila cvetje pred spomenikom "Junakom iz Černobila". Najvišji predstavniki države so se udeležili tudi spominske slovesnosti pred cerkvijo Svetega Mihaela v predmestju Kijeva. V mestu Slavutič v bližini nekdanje jedrske elektrarne pa se je zbralo okoli 250 ljudi, ki so se žrtev Černobila spomnili z minuto molka ter žalnimi venci in svečami.
Na visoko radioaktivno onesnaženem območju v okolici Černobila pa po podatkih Združenih narodov še vedno živi okoli 200.000 ljudi, več milijonov ljudi v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji, pa je "kronično odvisnih" od mednarodne pomoči. Predsednik parlamenta Ivan Pljušč je pozval k nadaljnji pomoči pri odstranjevanju posledic, saj po njegovih besedah "Černobil ni krivda Ukrajine, temveč krivda revščine".
Jedrsko elektrarno Černobil so dokončno zaprli 15. decembra 2000, ko so na ukaz predsednika Kučme ustavili še zadnji delujoči, tretji reaktor. Po zaprtju elektrarne je delo izgubilo več tisoč od skupno 6000 zaposlenih delavcev. Ukrajina naj bi iz tujine v zameno za zaprtje elektrarne dobila pomoč v višini 2,3 milijarde dolarjev. S temi sredstvi naj bi zgradili dva nova reaktorja, ki bi nadomestila černobilsko elektrarno, in izboljšali varnost v ostalih štirih jedrskih elektrarnah v državi. Sicer pa v jedrskih elektrarnah v Rusiji in Litvi še vedno deluje 13 reaktorjev černobilskega tipa.
Predstavniki ukrajinske jedrske družbe Energoatom so medtem sporočili, da so v četrtek popoldne zaradi okvare varnostnega sistema zaprli reaktor v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je s šestimi jedrskimi reaktorji največja nuklearka v Evropi. Zaenkrat ne poročajo o morebitnem radioaktivnem sevanju, reaktor pa naj bi ponovno začel obratovati v soboto.
Slovensko ekološko gibanje o jedrski politiki Slovenije
Ob obletnici černobilske nesreče je Slovensko ekološko gibanje (SEG) in njegova sekcija za jedrsko varnost izrazilo nemoč v primerjavi s "slovenskim jedrskim lobijem oziroma slovensko vlado". Organizacija namreč meni, da se v medijih pojavljajo predvsem zagovorniki varnosti delovanja jedrske elektrarne Krško, njihove nasprotnike pa se ponavadi zanemarja. SEG vladi očita, da v nadzorni odbor JE Krško še ni sprejela predstavnika nevladne okoljevarstvene organizacije, kakor so predlagali že leta 1998. Gibanje še opozarja, da SEG že več let "načrtno" ne dobiva podpore projektov za sofinanciranje nevladnih organizacij, ki jih vsako leto razpisuje vladni urad za informiranje oziroma EU, ker projekti vsebujejo tudi aktivnosti za zaprtje nuklearke Krško.
