Ameriške enote se v Tikritu spopadajo le še s pripadniki neregularnih iraških enot in arabskimi prostovoljci, ki naj bi jih bilo nekaj sto. Ameriška vojska ocenjuje, da je boj za Tikrit zadnji spopad v iraški vojni, saj Po Tikritu v Iraku ne bo več "pravih gnezd odpora".
Ameriški general Stanley McChrystal je potrdil, da so večje vojaške operacije v Iraku končane in napovedal, da bosta Perzijski zaliv ta teden zapustili dve ameriški letalonosilki s spremljevalnim ladjevjem. Po njegovem mnenju bodo v Iraku zdaj sledili manjši, vendar bolj srditi spopadi.
Plemenski voditelji na območju Tikrita so sicer v nedeljo začeli pogajanja z ameriško vojsko. Izrazili so pripravljenost na prekinitev ognja, za kar pa so postavili dva pogoja. Prvi pogoj je, da ameriške enote ne smejo dovoliti plenjenja, do kakršnega je prišlo po izgonu iraških oboroženih sil iz ostalih iraških mest. Drugi pogoj pa je, da v Tikrit ne smejo vkorakati kurdski borci.
Tikrit, ki leži kakih 180 kilometrov severno od Bagdada, je bilo do davi zadnje iraško mesto, ki ga sile koalicije še niso zavzele. Obrobje mesta s približno 100.000 prebivalci so ameriške sile dosegle že v nedeljo. V mestu so ves dan potekali hudi boji med ameriškimi in iraškimi silami, poleg tega pa je bilo območje Tikrita tudi tarča bombardiranja. V Tikrit so ameriške sile prodirale iz smeri Kirkuka ter iz Bagdada.
V Bagdadu streli na ameriške marince
Na ameriške marince v bližini hotela Palestina v središču Bagdada so zjutraj streljali neznanci. Ameriška vojska je v zvezi z davišnjim incidentom že ujela tri osebe. Odkar so ameriške enote minulo sredo prevzele nadzor nad iraško prestolnico, so bile že večkrat tarča obstreljevanja.
V Bagdadu je začelo ponovno delati okoli 2000 iraških policistov, sicer pa je pred ameriško-britanskim napadom za red in mir v Bagdadu skrbelo kar 40 tisoč policistov. V Bagdadu so se sestali politični, verski in civilni voditelji iraške opozicije, ki so razpravljali o nemirih v prestolnici in potrebi po ponovni vzpostavitvi tako varnosti kot tudi oskrbe z električno energijo in vodo. Sestanek je vodil predstavnik opozicijskega Iraškega nacionalnega kongresa, Mohamed Mohsen Zubaidi.
Za skupno patruljiranje so se odločile tudi britanske čete v Basri, ki so k sodelovanju pri nadzoru tega južnoiraškega mesta pozvale pripadnike iraške prometne policije. Zaenkrat gre za 300 iraških policistov-prostovoljcev. 1,3 milijona prebivalcev tega drugega največjega iraškega mesta sicer že dva tedna živi brez tekoče vode, elektrike in telefona, v nemirih, ki so zajeli mesto, pa so bila popolnoma izropana številna vladna poslopja.
V Nadžafu se je končalo obleganje doma šiitskega duhovnika Velikega ajatole Ali Sistanija, ki mu je skupina oboroženih Iračanov dala 48-urni rok, da zapusti Irak, ali pa ga ubijejo. Šiiti predstavljajo okoli 60 odstotkov iraškega prebivalstva, kolonialne sile pa so že v začetku prejšnjega stoletja oblast v Iraku predale sunitom, kar se je nadaljevalo tudi za časa Sadama Huseina.
Iraškega notranjega ministra prijeli med begom v Sirijo
Še vedno ni znano, kje se nahaja iraški predsednik Sadam Husein. Iraški opozicijski voditelj Ahmed Šalabi je v pogovoru za CNN povedal, da obstajajo namigi, da se diktator s svojimi privrženci nahaja v bližini Tikrita.
Ameriška vojska je medtem uradno potrdila, da so ujeli Huseinovega polbrata in nekdanjega notranjega ministra Vatbana Ibrahima Hasana, medtem ko je hotel prečkati mejo s Sirijo. Vatban je bil 51. na ameriški listi 55-ih iskanih iraških predstavnikov.
Iranske oblasti pa so sporočile, da bodo aretirale iraške voditelje, ki bodo na nezakonit način vstopili v državo, in jim sodile za zločine nad iranskimi prebivalci. "V celoti nadzorujemo iransko mejo in ne bomo nikomur dovolili nezakonitega prestopa meje," je zagotovil tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Hamid Reza Asefi.
Neimenovani ameriški predstavniki pa so v nedeljo povedali, da so zaslišali več visokih predstavnikov režima Sadama Huseina v zvezi z domnevnim iraškim orožjem za množično uničevanje. Rezultati zaslišanj niso znani. V Iraku zaenkrat sicer še niso našli nobenega takšnega orožja.
Navzočnosti EU v Iraku ni izključena
Francija ne izključuje možnosti, da bi Evropska unija v Irak odposlala lastne vojaške sile. "Nič ni odločeno, pa tudi izključeno ne," je povedala francoska ministrica za evropske zadeve Noelle Lenoir.
Ministrica je ob tem opozorila tudi na pripravljenost Italije, da s policisti in medicinskim osebjem sodeluje v mednarodnih mirovnih silah v Iraku. Pri tem je pomembno, da unija politično nastopa kot ena skupnost, ki stopa po isti poti, je prepričana Lenoirjeva. Francija je sicer močno nasprotovala vojni v Iraku, glede povojne obnove Iraka pa zahteva odločilno vlogo Združenih narodov.
Egipt in Jordanija za umik tujih sil
Egipt in Jordanija sta pozvala k umiku tujih vojaških sil iz Iraka in k oblikovanju iraške vlade, ki jo bo izbralo iraško ljudstvo. Zunanja ministra Egipta in Jordanije, Ahmed Maher in Marvan Moašer, ki sta se srečala v Kairu, sta se zavzela za oblikovanje iraške vlade, ki bo predstavljala vse Iračane in ki bo lahko ohranila enotnost države.
Savdska Arabija pa je danes sporočila, da bo v petek v Rijadu srečanje zunanjih ministrov držav sosed Iraka, namenjen pogovorom o Iraku po padcu Sadama Huseina. Savdski zunanji minister Saud al Fajsal je novico sporočil po obisku v Damasku, kjer se je sestal s sirskim vodstvom.
