Več sto protestov proti Acti

Številna mesta po vsej Evropi so danes napolnili nasprotniki spornega mednarodnega sporazuma za boj proti ponarejanju Acta. Protesti so v Nemčiji, Avstriji, na Poljskem, Hrvaškem in v vrsti drugih držav. Po pričakovanjih organizatorjev mednarodne kampanje "Stop Acta" naj bi se pozivu na proteste odzvalo skupno od 150.000 do 200.000 ljudi.

Največ protestnikov naj bi se po pričakovanjih danes zbralo v Nemčiji – čeprav ta država Acte za razliko od večine držav članic EU zaenkrat ni podpisala, vlada v Berlinu pa je v petek celo sporočila, da k spornemu sporazumu zaenkrat ne namerava pristopiti, saj želi pred tem temeljito preučiti vse njegove vidike.

Samo v Nemčiji naj bi protesti potekali v kar 60 mestih. Najmnožičnejši so bili v Münchnu, kjer se je po ocenah policije zbralo kakih 16.000 ljudi. Tudi v Avstriji se demonstracije, ki jih zaznamuje slogan "Acta ad acta", vrstijo v več mestih, med drugim v Gradcu, Salzburgu, Innsbrucku in Linzu. Na Dunaju je popoldne protestiralo od 3000 do 4500 ljudi, ki so se odzvali vabilu hekerjev Anonymous, Zelenih in Piratske stranke.

Podobno je bilo na Hrvaškem, kjer se je kljub snežnim razmeram v zagrebškem parku Zrinjevac, ob katerem se nahaja poslopje zunanjega ministrstva, zbralo več sto ljudi. Med drugim so poudarili, da nasprotujejo nadzoru in cenzuri na spletu, ki bosta po njihovem spremljala uveljavitev Acte. Njihove zahteve je spremljal hrup bobnov in piščalk.

Izobesili so gesla, kot sta "Stop Acta, splet človekovih pravic in nekorporacij" in "Ivo, tvoje glasbe ne bi prenašali". Slednji je bil namenjen hrvaškemu predsedniku Ivu Josipoviću, sicer skladatelju sodobne klasične glasbe.

Za razliko od hrvaške vlade, ki stališča o Acti še ni sprejela in napoveduje javno razpravo o tem, je Josipović javno povedal, da Acto podpira. Zato so člani Anonymousa že v četrtek zvečer in pa tudi danes napadli in začasno zaprli njegovo spletno stran. Danes so začasno zaprli tudi spletni strani inštituta za hrvaško glasbo in hrvaške glasbene unije, ki izvajata sporni zakon o varstvu avtorskih pravic (Zamp). Eden od glavnih avtorjev Zampa je ravno Josipović.

V Evropi danes med drugim protestirajo tudi v več deset francoskih in britanskih mestih, v Romuniji in Bolgariji, na Poljskem, Češkem in Slovaškem, na Madžarskem ter na sploh v večini evropskih držav. Podobna akcija, čeprav občutno manjša, pa poteka tudi drugod, npr. v ZDA in Avstraliji. Protestniki so med drugim "oboroženi" z maskami Guya Fawkesa, sicer zaščitnim znakom hekerjev Anonymous.

Acto je doslej podpisalo več kot 30 držav, med njimi 22 držav članic EU, tudi Slovenija, ter ZDA, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska. A več držav, med njimi Poljska, Češka in Slovaška, so zaradi močnega nasprotovanja javnosti proces ratifikacije sporazuma medtem zamrznile.