Več revnih, kot so sprva mislili

Posodobljeno poročilo, ki spremlja cene hrane, razkriva, da so nemiri na Bližnjem vzhodu in Severni Afriki ceno nafte v prvem tromesečju dvignili za 21 odstotkov.

V arabskem svetu, od koder prihajajo največje svetovne izvoznice nafte, se nadaljujejo nemiri zaradi brezposelnosti, zatiranja in korupcije. Med državami, ki jih je dvig cene hrane najhuje prizadel, so Sirija, Egipt in Iran, medtem ko je bila rast cen hrane v Bahrajnu, Tuniziji in Jordaniji v prvem tromesečju letošnjega leta zmernejša, ugotavlja poročilo.

Njegovi avtorji pravijo, da je 10-odstotni dvig cen goriva potisnil svetovni indeks cen hrane navzgor za 2,7 odstotka. Indeks, ki je v bližini rekorda iz leta 2008, je trenutno 36 odstotkov višji kot v istem obdobju preteklega leta.

V zadnjem poročilu, ki ga je Svetovna banka izdala 15. februarja, so njegovi avtorji ugotovili, da je dvig cen hrane v zadnjih osmih mesecih v skrajno revščino potisnil nadaljnjih 44 milijonov ljudi. Simulacije, ki so jih izdelali pri banki, kažejo, da 10-odstotni dvig svetovnega indeksa cen hrane v revščino pahne10 milijonov ljudi, medtem ko 30-odstotni dvig indeksa v revščino pahne 34 milijonov ljudi.

Najbolj prizadete afriške države

Banka pravi, da so politični nemiri v Slonokoščeni obali ceno predelane hrane, na primer mleka v prahu, sladkorja in rastlinskega olja navzgor potisnili v Maliju, Nigeriji in Burkini Faso.

17-odstotna rast cene koruze na svetovnem trgu v prvem četrtletju letošnjega leta je v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega vodila v več kot 10-odstotno rast cen hrane v Afriki. Najbolj so rast cene koruze čutili v Keniji, Somaliji, Ugandi, Kongu in Beninu, po drugi strani pa tudi v nekaterih državah Latinske Amerike, kot so Mehika, Brazilija in Argentina.

Institucije, ki se bojujejo proti revščini, zaradi alarmantne rasti hrane pozivajo k političnim ukrepom, ki bi sprostili pritisk na trg hrane. Ta pritisk je po eni strani povezan z biogorivi, ki se pridelujejo na kmetijskih površinah, ki so bile nekdaj namenjene pridelavi hrane, po drugi strani pa z omejitvami izvoza žit držav izvoznic.