Več kot 80 milijonov Evropejcev je že uporabljalo droge

"Droge, s katerimi se srečujemo danes, so v številnih pogledih drugačne od tistih iz preteklosti," so zapisali v poročilu. To lahko vidimo pri uveljavljenih drogah, na primer v zvezi s konopljo, pri kateri nove proizvodne tehnike povečujejo moč proizvodov iz hašiša in marihuane. To je razvidno tudi pri proizvodnji sintetičnih drog, pri čemer se pojavlja zelo veliko novih snovi. "Nadvse skrb zbujajoče je, da smo bili pred kratkim priča pojavu novih sintetičnih opioidov in halucinogenih snovi, ki so tako zelo farmakološko aktivni, da njihove že zelo majhne količine zadoščajo za več odmerkov," še pravijo.

Skoraj četrtina odraslih vsaj enkrat uporabilo prepovedano drogo

Med šolsko mladino, staro med 15 in 16 let konoplja pomeni daleč največji delež prepovedanih drog, ki se uporabljajo v tej skupini, pri čemer je približno 24 odstotkov pripadnikov te skupine navedlo uporabo kadar koli v življenju, 20 odstotkov uporabo v zadnjem letu in 12 odstotkov uporabo v mesecu pred raziskavo. V primerjavi z dijakinjami je bila pri dijakih 1,5-krat večja verjetnost, da bodo poročali o uporabi konoplje v zadnjem mesecu. Številni od tistih, ki so navedli, da so že uporabili konopljo, so to naredili le enkrat ali dvakrat.

Na prvem mestu je konoplja, sledijo kokain, amfetamin in heroin

Vsako leto se v Evropi poroča o približno enem milijonu zasegov prepovedanih drog. Za tri države, ki so v preteklosti poročale o precejšnjem številu zasegov, najnovejši podatki niso na voljo. V letu 2012 sta o dveh tretjinah vseh zasegov v Evropski uniji poročali le dve državi, Španija in Združeno kraljestvo, vendar so pomembno število zasegov sporočile tudi Nemčija, Belgija, Italija in štiri nordijske države. Druga pomembna država zasegov drog je Turčija, kjer je določen delež prestreženih drog namenjen uporabi v drugih državah v Evropi in na Bližnjem Vzhodu. Več kot 80 odstotkov zasegov v Evropi je zasegov konoplje, kar odraža njeno razmeroma veliko razširjenost uporabe. Skupno je na drugem mestu kokain, število prijavljenih zasegov pa je približno dvakrat večje od števila zasegov amfetamina in heroina. Število zasegov ekstazija je nižje, vendar se v zadnjih letih povečuje.

Na evropskem trgu drog je navadno mogoče najti dva proizvoda iz konoplje: marihuano in hašiš. Groba ocena letne uporabe teh dveh proizvodov je približno 2.000 ton. Marihuana v Evropi se goji lokalno ali pa uvaža iz drugih držav. Večina hašiša se uvozi po morju ali zraku iz Maroka. V zadnjih desetih letih je število zasegov marihuane preseglo število zasegov hašiša in danes predstavlja skoraj dve tretjini vseh zasegov konoplje, kar izkazuje vedno večjo dosegljivost doma proizvedene marihuane v številnih državah. Količina zaseženega hašiša v Evropski uniji, čeprav v zadnjih letih upada, je še vedno veliko večja od prijavljene količine marihuane (457 ton hašiša in 105 tone marihuane v letu 2012). Razlog za to je mogoče ta, da je pri hašišu večja verjetnost, da se prevaža v večjih količinah, opravi dolgo pot in prečka številne meje, zato je bolj izpostavljen ukrepom za preprečevanje vstopa. V smislu zaseženih količin so količine iz le nekaj držav nesorazmerno velike, deloma zato, ker se nahajajo na pomembnih preprodajalskih poteh. Španija je na primer zaradi bližine Maroka in velikega notranjega trga prijavila približno dve tretjini vse količine zaseženega hašiša v Evropi v letu 2012. V zvezi z marihuano sta Grčija in Italija poročali o nedavnem velikem porastu zaseženih drog.

Največ predoziranj na severu Evrope

Prevelik odmerek drog je še vedno glavni vzrok izogibljive umrljivosti med mladimi Evropejci. V nasprotju s splošnimi trendi v več državah, predvsem na severu Evrope, število smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka ostaja razmeroma visoko in se še povečuje.

Čeprav se število smrtnih primerov, povezanih s heroinom, na splošno zmanjšuje, se število smrtnih primerov, povezanih s sintetičnimi opioidi, povečuje. Večina prevelikih odmerkov se zgodi pri posameznikih, ki so zaužili več snovi, vzrok pa je pogosto težko pripisati posamezni snovi. Ker na trg drog nenehno prihajajo nove psihoaktivne snovi, obstaja bojazen, da bi lahko nove ali manj pogoste snovi, ki so prispevale k smrtnim primerom, prezrli. Nekatere sintetične snovi imajo tako močan učinek, da jih je zaradi tega še težje odkriti, saj so v krvi prisotne le v zelo nizkih koncentracijah. Pojav sintetičnih snovi z močnim učinkom ima posledice tudi za kazenski pregon, saj je mogoče že majhne količine teh drog porazdeliti v več odmerkov.

V letu 2013 je bilo sicer v sistem EU za zgodnje opozarjanje priglašenih 81 novih psihoaktivnih snovi, kar pomeni, da se je število nadzorovanih snovi povzpelo na več kot 350.