Tujina

Več kot 50 držav proti razvoju napadalnega kibernetskega orožja

Pariz, 12. 11. 2018 15.56 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Več kot 50 držav, med njimi vse članice Evropske unije, so podprle vzpostavitev mednarodnih pravil za zagotavljanje kibernetske varnosti. "Moramo razviti norme, da se izognemo vojni v kibernetskem prostoru, ki bi lahko bila katastrofalna," je dejal francoski minister. K pobudi so se zavezale vse članice EU, ne pa tudi Kitajska, Rusija in ZDA.

Pobudniki vzpostavitve pravil med drugim želijo prepovedati, da bi države med oboroženimi spopadi s kibernetskimi orodji napadale kritično infrastrukturo, od katere so odvisna življenja civilistov.
Pobudniki vzpostavitve pravil med drugim želijo prepovedati, da bi države med oboroženimi spopadi s kibernetskimi orodji napadale kritično infrastrukturo, od katere so odvisna življenja civilistov. FOTO: Thinkstock

Več kot 50 držav, med njimi vse članice Evropske unije, so podprle vzpostavitev mednarodnih pravil za zagotavljanje kibernetske varnosti, je danes sporočila francoska vlada. Države so danes podpisale t.i. pariški poziv k zaupanju in varnosti v kibernetskem prostoru, s čimer naj bi vzpodbudili globalna pogajanja na tem področju.

Zagovorniki vzpostavitve pravil že govorijo o vzpostavljanju "digitalne ženevske konvencije", ki bi urejala "kibernetska orožja" in varnost interneta.

Med drugim želijo s temi pravili prepovedati, da bi države med oboroženimi spopadi s kibernetskimi orodji napadale kritično infrastrukturo, od katere so odvisna življenja civilistov.

Določili bi tudi pravila, v kakšnih primerih bi država lahko podprla kibernetske napade in v kakšnih primerih bi lahko sprejela tovrstne povračilne ukrepe.

K pobudi so se zavezale vse članice EU, ne pa tudi Kitajska, Rusija in ZDA, ki so sicer v zadnjih letih v ospredju poročanj o hekerskih napadih. Sicer pa naj bi "napadalna kibernetska orožja" razvilo že več držav, med njimi tudi Severna Koreja.

Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian sicer upa, da bo na koncu vendarle prišlo do oblikovanja mednarodnih norm, kdaj je bojevanje med državami v kibernetskem prostoru dovoljeno. "Moramo razviti norme, da se izognemo vojni v kibernetskem prostoru, ki bi lahko bila katastrofalna," je dejal francoski minister.

Omenjeni pariški poziv je ob skupno 51 državah podprlo še 93 civilnih združenj in 218 podjetij. Besedilo tega poziva pa bo predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron ob odprtju Unescovega foruma o upravljanju interneta, ki se danes začenja v Parizu.

Kot si lahko preberete v članku Vojne 21. stoletja, hekerji in državni sistemi pridobivanja informacij postajajo vse bolj sofisticirani in agresivni. Težave, s katerimi se soočajo moderne vojske in države, so veliko večje, kot si mislimo. O tem smo se pogovarjali z dr. Davidom Fahrenkrugom, predavateljem na univerzi v Georgetownu in direktorjem za strateško planiranje v sistemu za analitiko pri Northtrop Grumman.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ate_ist
12. 11. 2018 17.08
+1
američani načrtujejo, kitajci izdelujejo procesorje. ti dve državi sta ne zainteresirani za podpis kakšnega sporazuma o zaščiti pred hekerskimi napadi, saj imata najnatančnejši vpogled v vsa stranska vrata, ki so vgrajena v sodobno tehnologijo. in zakaj bi se potem morala tudi rusija omejevati. eu pri tej zadevi tišči glavo v pesek. ri t pa nastavlja vsem, ki niso leni. reštev je le ena: izelati lastno orožj, ki bi bilo uporabljeno v povračilnem udarcu.