Več interesa za evropsko ustavo

Evropejci kljub zapletom glede evropske ustavne pogodbe podpirajo idejo evropske ustave, kažejo danes objavljeni prvi rezultati javnomnenjske raziskave Eurobarometer. Podpora ideji evropske ustave v sedemindvajseterici je 66-odstotna in se je v primerjavi z lansko jesenjo, ko jo je podpiralo 63 odstotkov državljanov Evropske unije, celo nekoliko povečala. Je pa glede tega vprašanja opaziti velike spremembe mnenj v nekaterih članicah.

Od jeseni lani je tako podpora ideji ustave v Španiji narasla za 13 odstotnih točk, v Estoniji za šest, v Nemčiji, na Madžarskem in Poljskem pa za pet odstotnih točk. V istem obdobju pa so zabeležili padec podpore tej ideji v Grčiji (za 11 odstotnih točk), na Cipru in Finskem (za šest odstotnih točk).

Slovenci so po naklonjenosti ideji ustave v samem vrhu in z 80 odstotki zaostajajo le za Belgijci, ki so to idejo podprli 82-odstotno, še kaže najnovejši Eurobarometer, ki temelji na javnomnenjskih raziskavah, opravljenih med 10. in 15. majem. Podpora ideji ustave je najnižja med Britanci (43 odstotkov), Danci (45 odstotkov) ter Švedi in Finci (po 47 odstotkov). V Franciji in na Nizozemskem, kjer so evropsko ustavno pogodbo leta 2005 zavrnili na referendumih, je podpora ideji ustave medtem dokaj visoka - 68 oziroma 55-odstotna.

Kljub dejstvu da so mladi praviloma bolj proevropsko usmerjeni, pri odnosu do ideje ustave starost nima večjega vpliva. Izobrazba je medtem relevanten dejavnik, saj je pri ljudeh z najmanj višješolsko izobrazbo podpora tej ideji 73-odstotna, med ljudmi z osnovnošolsko izobrazbo pa 56-odstotna. Pri odnosu do ustave je pomembna tudi stopnja zaupanja v EU - ustavo tako podpira 80 odstotkov tistih, ki so zaupajo uniji in le 49 odstotkov tistih, ki ji ne, še kažejo danes objavljeni prvi rezultati spomladanskega Eurobarometra.

'Voditelji EU se nočejo soočiti z realnostjo'

Britanska zunanja ministrica Margaret Beckett je pred odborom britanskega parlamenta za zunanje zadeve dejala, da bo težko doseči cilj nemškega predsedstva Evropske unije o oblikovanju mandata medvladne konference, ki naj bi rešila zagato v zvezi z evropsko ustavno pogodbo. Beckettova meni, da se nekateri voditelji EU nočejo soočiti z realnostjo in dodala, da doslej o morebitni novi pogodbi Evropske unije med članicami ni bilo vročih razprav.

Voditelji naj bi na vrhu EU v četrtek in petek dosegli dogovor o tem, kako nadaljevati reformo institucij EU, potem ko so nizozemski in francoski volivci leta 2005 na referendumih zavrnili evropsko ustavno pogodbo. To je sicer ratificiralo 18 članic unije, ki se zavzemajo za kar najmanj sprememb besedila ustave, medtem ko druge države želijo izpustiti nekatere ključne dele ustavne pogodbe.

Poljska je tako dolgo vztrajala pri zamenjavi glasovanja z dvojno večino - ta predstavlja 55 odstotkov držav članic s 65 odstotki prebivalstva - z glasovanjem, ki bi vsaki članici dal toliko glasov, kolikor bi znašal kvadratni koren njenega prebivalstva v milijonih. Vendar pa je Varšava v zadnjih dneh pred vrhom nehala groziti z vetom in zahteva le uvrstitev vprašanja načina glasovanja na dnevni red.