Tujina

Več deset mrtvih v Bagdadu

Bagdad/Washington/Bruselj, 27. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

V nizu samomorilskih napadov v Bagdadu je bilo ubitih najmanj 35, ranjenih pa je bilo 224 ljudi. Tarče napadov, ki so se zgodili na prvi dan svetega meseca ramadan, so bili sedež Mednarodnega komiteja rdečega križa v Bagdadu in policijske postaje. Ameriški predsednik Bush pa je dejal, da si bodo še naprej prizadevali za svoboden Irak.

Med smrtnimi žrtvami je bilo 26 civilistov, ostali pa so bili iraški policisti, med ranjenimi pa je tudi 65 iraških policistov.

Ameriški brigadni general Mark Herting je povedal, da so bili izvedeni štirje napadi, od tega eden pred sedežem Mednarodnega komiteja Rdečega križa (ICRC) in tri pred policijskimi postajami v različnih bagdadskih četrtih. Peti napad pa so iraški policisti s streli na drveči avtomobil preprečili.

Povedal je, da za današnjimi samomorilskimi napadi najverjetneje stojijo tujci. "Imamo indice, ki kažejo, da so bili ti napadi delo tujih borcev. Ti napadi niso enaki tistim, ki smo jih doslej videli s strani privržencev nekdanjega režima," je dejal Hertling. Povedal je še, da bi bilo število žrtev še višje, če iraški varnostne sile ne bi bile tako "herojske".

Poleg najmanj 12 žrtev je bilo pred poslopjem humanitarne organizacije več deset ljudi ranjenih (Foto: Reuters)
Poleg najmanj 12 žrtev je bilo pred poslopjem humanitarne organizacije več deset ljudi ranjenih (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Hertling je še dejal, da so pri enem od napadalcev, ki so ga ranili ob poskusu napada na eno izmed policijskih postaj, našli sirski potni list.

Bomba je bila nameščena v reševalnem vozilu

Eksplozija je povzročila pred stavbo Mednarodnega komiteja Rdečega križa precejšnje razdejanje. Zgorelo je nekaj avtomobilov, reševalci pa niso mogli pomagati 10 žrtvam napada. Ranjenih je bilo tudi 15 iraških sodelavcev humanitarne organizacije, medtem ko je tuje osebje utrpelo le lažje poškodbe.

"Videl sem reševalno vozilo, ki se je z veliko hitrostjo približevalo stavbi rdečega križa, nato pa se zaletelo in eksplodiralo," je povedal eden od stražarjev, ameriški brigadni general Mark Hertling pa je dodal, da je šlo zagotovo za samomorilski napad. Razložil je, da so stražarji rešilec ustavili 20 metrov pred poslopjem, kar pomeni, da je napadalec že od tam sprožil bombo. "Sila eksplozije je bila tako velika, da je oblačila kar strgalo iz žrtev," so povedali očividci.

Eksplozije pred policijskimi postajami

Tako organiziranih napadov v Bagdadu še ni bilo (Foto: Reuters)
Tako organiziranih napadov v Bagdadu še ni bilo (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

V napadu na policijsko postajo v četrti Karak na severu iraške prestolnice je umrlo osem ljudi, deset ameriških vojakov pa je bilo ranjenih. Priče so videle, kako so reševalci štiri ljudi izkopali izpod ruševin, v bolnišnico pa so s prizorišč pripeljali najmanj 12 mrtvih.

Drugo policijsko postajo pa so napadli v četrti Baya v predmestju al-Šab, prav tako na severu Bagdada, kjer se je v stavbo z veliko hitrostjo zaletelo terensko vozilo. Potem ko so nanj streljali stražarji, se je prevrnilo in zagorelo. Pred stavbo so se vneli še trije avtomobili, ranjenih pa je bilo sedem ljudi.

Avtomobil bomba je eksplodiral tudi pred policijsko postajo v četrti Sajadija. Ameriška vojska je poročala, da je v samomorilskih napadih umrl en njihov vojak, šest pa je bilo ranjenih. V ločenem incidentu pa sta bila ubita še dva ameriška vojaka.

Ameriški predsednik je po pogovoru s civilnim upraviteljem Bremerjem obljubil, da Iraka ne bodo zapustili (Foto: Reuters)
Ameriški predsednik je po pogovoru s civilnim upraviteljem Bremerjem obljubil, da Iraka ne bodo zapustili (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Nemirno je tudi drugod po Iraku

V Faludži, 40 kilometrov severno od Bagdada, je na cesti eksplodirala bomba v trenutku, ko je mimo peljal vojaški konvoj. Ameriški vojaki so po eksploziji začeli streljati, pri čemer so ubili štiri iraške civiliste. Ameriška vojska o incidentu ne poroča.

Večina, kar 65 odstotkov državljanov EU meni, da bi obnovo Iraka morale plačati ZDA, 44 odstotkov bi to nalogo podelilo OZN, 29 odstotkov začasni vladi v državi, le 24 odstotkov pa Uniji, kažejo rezultati Eurobarometrove javnomnenjske raziskave Irak in mir v svetu. Čeprav bi ZDA plačale obnovo, pa kar 58 odstotkov vprašanih meni, da bi jo morali upravljati OZN. 68 odstotkov je tudi prepričanih, da intervencija v Iraku ni bila upravičena, 29 odstotkov pa jih je nasprotnega mnenja, še razkriva raziskava, izvedena drugi teden v oktobru, v njej pa je sodelovalo 7515 oseb v 15 državah članicah.

Obsodbe napadov

Mednarodni odbor Rdečega križa je napad na bagdadski sedež organizacije ostro obsodil. Generalni sekretar OZN Kofi Annan je poudaril, da takšnih napadov ne more nič upravičiti.

Britanski zunanji minister Jack Straw je izrazil ogorčenje nad napadi v Bagdadu, medtem ko je visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko politiko Javier Solana položaj v Bagdadu označil kot "ne zelo dober", čeprav je po njegovih ocenah še vedno "pod nadzorom".

"Dejstvo, da teroristi za tarčo vnovič niso vzeli ameriških ali britanskih vojakov temveč mendarodno organizacijo, ki je v Iraku zgolj iz humanitarnih razlogov, dokazuje njihovo pokvarjenost," je v Bruslju dejal Straw in hkrati zatrdil, da takšna dejanja ne bodo omajala koalicije pod vodstvom ZDA. Obsodbam napada na sedež ICRC v Bagdadu se je pridružil tudi Svet Evrope. "Nasilja ni moč upravičiti v nobeni obliki. Še bolj odvratno je, če je uperjeno proti humanitarnim ustanovam ter ženskam in moškim, ki so posvetili življenje službi za soljudi," je v Strasbourgu dejal generalni sekretar organizacije Walter Schwimmer.

"Več kot beležimo uspeha na terenu, bolj se teroristi odzivajo," je izjavil Bush in dodal, da tisti, ki so vpleteni v nasilje, "ne morejo prenesti misli na svobodno družbo". "Sovražijo svobodo. Radi imajo nasilje. Radi ustvarjajo strah in kaos". Dodal je, da "velika večina" Iračanov nasprotuje teroristom.

Nemška vlada je poudarila, da so bili napadi, še zlasti pa napad na ICRC, uperjeni proti iraškemu ljudstvu. Nemška vlada tudi nasprotuje, da bi Iraku odpisali vse dolgove. "Z nafto bogate države ne smemo obravnavati enako kot najrevnejše države sveta," je pojasnil tiskovni predstavnik vlade v Berlinu.

Ameriški predsednik George Bush je prepričan, da bodo prijeli storilce, ki so izvedli in organizirali napade. "Našli bomo te teroriste," je po srečanju z vodjo civilne uprave v Iraku Paulom Bremerjem v Washingtonu poudaril Bush. Dodal je, da si bodo ZDA še naprej nemoteno prizadevale za "svoboden Irak". Ameriški predsednik meni, da bolj kot so Američani uspešni v Iraku, bolj jih teroristi napadajo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20