Slovenci pomagali 47-letnici pri prenovi plesnive hiše

"Začelo se je l. 2017, ko je mož storil samomor in je ostala sama s hčerko. Za možem je podedovala dolgove. Polovico njegove hiše so zarubili. Takrat je dobila 1x denarno pomoč za nakup drv. Streha hiše je bila v slabem stanju kljub temu, da so jim sosedje podarili svojo odsluženo streho po menjavi z novo. Bančnega posojila ni dobila, saj je pokojnina, ki jo dobiva po možu, prenizka. Napotila se je na Center za socialno delo, kjer so se strinjali, da je hiša v slabem stanju, a rešitve niso imeli. Judit se je obrnila tudi na Občino Lendava s prošnjo, da bi ji dali v uporabo kakšno starejšo hišo v vasi, ki je v lasti Občine, vendar so hiše v podobnem stanju njeni. Lahko bi ji dali stanovanje v katerem od stanovanjskih blokov v Lendavi, ampak si tja ne želi, saj ima doma svoje živali, za katere mora skrbeti. V bloku nikoli ni živela in ne ve kako bi se tam počutila. Prijateljica ji je svetovala, da zgodbo izpostavi na družbenem omrežju, saj je tam že bilo veliko podobnih zgodb." V njeni zgodbi se mi poraja en kup vprašanj, o katerih raje ne bi.... Poznam velio hujše primere, ki si dejansko sami ne morejo pomagati, in ki v takih življenjskih razmerah ne bi nikoli zavrnili ponujenega stanovanja, vendar nimajo te možnosti.

Simon Lešnik - klobuk dol!

Ko se jaz kot 5 letni otrok raziskoval dna rjavečega soda polnega vode, kamor semtakrat odvrgel vrhunsko očetovo Seiko ročno uro...ki sem jo predtem želel popraviti doma v delavnici, medtem ko je bil on v službi....in to uro čez tedne našel, ko smo zidali z to vodo drvarnico....mi je rekel, upam da si se kaj naučil iz tega...če ti ne bom nič dovolil, ne boš nič znal. Saj sem brez posebne graje dojel, kako dragocenost očetovo sem praktično uničil iz otroške radovednosti. Kot pa v odrasli dobi doživiš dno rjavečega soda, pa se to zlepa ne da popraviti.,,in te mine vsa radovednost. Zato pomagejte, krona je zlata lahko samo takrat...ko to zlato kdo tudi vidi in občuti.

NE sodi, ker boš sojen! NIKOLI nimamo pravice pametovat glede drugih, kajti ne vemo kaj se z nekim človekom dogaja. . . . . . . . Življenje je tako nepredvidljivo, zato ne bodimo zaverovani vase in prepričani, da nam se pa NE more zgoditi kaj podobnega. Vedno sem vesela, ko vidim da se nemočnim pomaga, tudi sama rada pomagam. . . . . . . . . . Najlažje je pa obsojati in namreč zato, da obračamo glavo proč od svojih problemov

Bravo. Brez pomoči in da se nadaljuje miselnost soseda na papirju....ne bomo daleč prišli. Za nekaj smo prišli na svet, da imamo zato plačilo...za nekaj pa, da podarimo...podarimo in smo obdarjeni...brez prvega ni drugega, in brez drugega ni prvega. Začni jutri, najboljše zdravilo

In cez par let bo na istem. Koga bo potem fehtala? Taki ljudje so leni in se samo zanasajo na pomoc drugih!!! Naj gre delat in naj si sama placa popravila! Ni edina v taki situaciji!