Prva škofovska sinoda pod vodstvom Benedikta XVI. se je po treh tednih približala zaključku. 256 škofov iz 118 držav je predstavilo zaključni dokument, v katerem so se zavzeli za spravo med različnimi strujami rimskokatoliške cerkve, opozorili na probleme sodobnega sveta in posebno pozornost posvetili sekularizaciji razvitega zahoda.
Udeleženci sinode so se strinjali, da za katoliško cerkev veliko težavo predstavlja pomanjkanje duhovnikov, vendar po njihovem mnenju dovoljenje, da se tudi duhovniki poročajo, ne bi bilo rešitev.
Za to so se zavzemali v delu liberalne struje med škofi, ki je po sinodi ostala precej razočarana. Prav tako je na gluha ušesa naletel predlog za ukinitev celibata, ločeni verniki pa še vedno ne morejo prejeti obhajila.
Objava priporočil
Papež Benedikt XVI. je odobril tudi objavo 50 priporočil, ki so jih sestavili udeleženci sinode in na podlagi katerih bo v prihodnjih mesecih napisal t.i. postsinodalno apostolsko spodbudo.
V zgodovini škofovskih sinod, ki potekajo od leta 1967, se je doslej samo leta 1985 zgodilo, da je papež Janez Pavel II. dovolil objavo priporočil. Običajno ostanejo tajna, da razlike med predlogi škofov in končnimi odločitvami papeža ne bi bile preveč očitne. Škofovska sinoda je namreč le posvetovalni organ rimskokatoliške cerkve in ne more izdajati odlokov.
