Varuh: nekateri slovenski policisti kričali na begunce, se jim posmehovali, slišati je bilo rasistične komentarje

Napadi v Parizu so morda res nekoliko zasenčili tako imenovano begunsko krizo, a največja migracija ljudi na stari celini po drugi svetovni vojni se nadaljuje. Medtem, ko so se tisti, ki so prispeli na cilj, primorani sprijazniti s skromnimi, hladnimi in prenatrpanimi začasnimi domovi, se drugi še vedno spopadajo s krutim vsakdanom nevarnega potovanja v smeri boljšega življenja.

Z grško–makedonske meje še vedno prihajajo poročila o migrantih iz Maroka, Alžirije in Pakistana, ki jim ni jasno, kako so lahko še dobra dva tedna nazaj tam mimo brez večjih težav potovali njihovi predhodniki, njim pa so pred nosom zaprli mejo. Na stotine ujetih na meji v zelo slabih vremenskih pogojih že več kot teden dni obupano čaka na nekakšno pomoč, posluh z druge strani, a zaman. Obstali so v tako slabih razmerah, da se zatekajo tudi sicer jalovim poskusom, da bi podrli ograjo. Včeraj je skušalo na silo mejo prestopiti okoli 200 ljudi, o prerivanju s policijo tamkajšnji mediji poročajo tudi danes.

Deseterica iz Irana, ki je na svojo stisko skušala opozoriti tako, da si je zašila usta, še vedno vztraja z gladovno stavko. Z napisi "le svobodo" mirno sedijo pred policisti. Kot pravi predstavnica Združenih narodov Stella Nanou, so le eni od približno 1300 ujetih na omenjeni meji, odkar so Slovenija,

Hrvaška, Srbija in Makedonija odločile, da bodo prednost pri sprejemu dajale beguncem z vojnih območij oziroma iz Sirije, Afganistana in Iraka. "To so zelo utrujeni ljudje, za njimi je dolga pot, so že v zelo slabem zdravstvenem in duševnem stanju," opozarja. Združeni narodi omejitve najostreje obsojajo, saj trdijo, da je zavračanje ljudi na podlagi njihove nacionalnosti kršitev človekovih pravic.

Novi ukrepi pa so pisani na kožo tihotapcem. Ti po navedbah UNHCR prežijo na obupane prebežnike, ki so se znašli v kaotičnem položaju. Poudarjajo še, da sta s prihodom zime stabilizacija in celostno upravljanje evropske begunske krize še kako zelo pomembni.

Neprimeren odnos do beguncev: v Turčiji jih pretepajo, pri nas zmerjajo

Člani humanitarne organizacije Human Rights Watch medtem poročajo o nehumanem ravnanju s begunci. Turški "varuhi meje" naj bi prestregali sirske begunce v bližini meje, jih pretepali in preganjali nazaj v Sirijo, poročajo njihovi poročevalci, ki so intervjuvali skupno 51 Sircev. Prav vsak od teh je dejal, da je znano, da lahko v Turčijo prispejo le s pomočjo tihotapcev. Štirje so jim zaupali, da so jih obmejni policisti pretepali. "Eden od policistov me je od zadaj odaril po glavi, nato še s puško v rebra. Padel sem po tleh in začel krvaveti," pripoveduje eden od beguncev. "Nato me je drug policist brcnil v glavo in mi polomil očala. Ne vem, zakaj so me napadli. So morda mislili, da sem tihotapec?" se sprašuje. Kljub vsemu, se begunci, med katerimi so tudi otroci, nosečnice in ostareli, raje soočijo z nestrpno policijo, kakor, da bi vztrajali v državi, kjer divja vojna, pojasnjuje Gerry Simpson, eden od raziskovalcev organizacije.

Varuh: nekateri slovenski policisti vpili in kričali na begunce, slišati je bilo rasistične komentarje

O nestrpnosti s strani policistov, ki se soočajo z begunci in migranti na mejah, sicer poročajo z večih evropskih držav. Tudi Slovenci tukaj očitno nismo izjema. Varuh človekovih pravic je namreč na ministrstvo za notranje zadeve sredi novembra poslal dopis, v katerem opozarja na domnevno neprimeren odnos nekaterih policistov do migrantov.

Kot v danes objavljenem dopisu opozarjajo pri varuhu, naj bi posamezni policisti na begunce vpili in kričali, zaznali pa naj bi tudi neprimerne, mestoma rasistične, ksenofobne in posmehljive komentarje ter podajanje osebnega mnenja policistov beguncem glede vključevanja moških v vojsko in boja za domovino.

Begunce naj bi nekateri policisti tudi odrivali in potiskali. Begunci v teh primerih niso bili problematični, pač pa so umirjeno in poslušno sodelovali, navajajo pri varuhu.
Zaznani naj bi bili tudi primeri moraliziranja posameznih policistov o tem, kako je za begunce poskrbljeno v drugih državah, ter navajanja, da v Sloveniji preveč skrbimo za begunce.

Tudi policisti sicer preobremenjeni, utrujeni in neprespani

Na drugi strani pa varuh izpostavlja težavne delovne pogoje policistov, kot so na primer, da praviloma delajo 12 ur, da se na delo pogosto vozijo iz oddaljenih lokacij, da so lahko utrujeni, neprespani in dalj časa ločeni od svojih družin ter da imajo nizke plače.

Varuh zato ministrstvo poziva, da izpostavljene primere preuči in po potrebi sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje stanja.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice okrcal Madžare

Nils Muižnieks, komisar Sveta Evrope za človekove pravice, je po tridnevnem obisku na Madžarskem dejal, da Madžarska v odgovoru na begunsko krizo ni spoštovala človekovih pravic. 

Učinkovit odgovor na sedanjo begunsko krizo v Evropi je mogoče najti z usklajeno evropsko akcijo, vendar morajo posamezne države še naprej spoštovati človekove pravice. "Skrbi me, da Madžarska ni izpolnila teh pričakovanj," je dejal.

Madžarska je bila sicer soočena s precedenčnim izzivom, ko je skoraj 400.000 ljudi letos prišlo na njene meje v iskanju mednarodne zaščite. Vendar pa je vrsta hitrih ukrepov, ki jih je sprejela v minulih mesecih, izredno otežila dostop do mednarodne zaščite in neupravičeno kriminalizirala migrante in prosilce za azil.

Opozoril je, da je madžarski parlament julija potrdil pospešen postopek za prosilce za azil, ki pa nima bistvenih varoval in ga uporabljajo za veliko večino prosilcev. Madžarske oblasti so nato postavile žičnato ograjo na meji s Srbijo in Hrvaško, tam pa postavile začasne tranzitne cone, kjer izvajajo izredno pospešen azilni postopek. V skladu s tem postopkom prošnje za azil le redko ustrezno podrobno preučijo, je opozoril.

Prošnje nekaterih prosilcev za azil so tako preučili v manj kot enem dnevu in jih poslali takoj nazaj v Srbijo iz tranzitne cone Röszke, ki jo je obiskal tudi komisar Muižnieks.

Komisar je poudaril, da krizni ukrepi na meji, ki so jih uvedli septembra ob strmem porastu prihoda beguncev, "sedaj niso več potrebni, ko na Madžarsko znova prihaja zelo malo migrantov". "Nove postopke na meji in v tranzitnih conah bi bilo treba nadomestiti z azilnim postopkom, ki je popolnoma v skladu s človekovimi pravicami," je opozoril.

Kot zaskrbljujoče je izpostavil še kriminalizacijo migrantov in prosilcev za azil z uvedbo kaznivih dejanj zaradi nezakonitega prečkanja meje kot tudi posebne hitre postopke zanje, kar je problematično z vidika standardov sojenja.

Obstaja tudi tveganje, da bi lahki kazenski zakon glede pomoči pri prečkanju meje uporabili za prostovoljce, ki migrantom nudijo humanitarno pomoč, kar bi lahko imelo porazne posledice na solidarnost. "Migranti in prosilci za azil niso kriminalci in jih kot takšne ne bi smeli nikoli obravnavati," je dejal komisar, ki je oblasti v Budimpešti pozval k odpravi teh novih kaznivih dejanj, povezanih z migracijo.

Skrbi ga tudi morebitno vračanje zavrnjenih prosilcev za azil iz držav EU v Srbijo, saj ta v EU velja za varno tretjo državo, medtem ko po ocenah UNHCR ni.

Vse več primerov pridržanja prosilcev za azil in tistih, ki jih vračajo po dublinski uredbi, je prav tako zelo problematično. "Pridržanje prosilcev za azil je v minulih mesecih naraslo in to je še posebej zaskrbljujoče zaradi zelo restriktivnega režima pridržanja, ki velja za te osebe, s katerimi bi morali ravnati veliko bolj humano in ne kot da so kriminalci," je dejal.

Še posebej je zaskrbljujoče to, da ne obstaja zanesljiv sistem ugotavljanja ranljivih prosilcev za azil, kot so žrtve mučenj in trgovine z ljudmi ali tistih, ki trpijo zaradi posttravmatskega stresa, je opozoril Muižnieks.

Načeloma namreč teh ranljivih oseb ne bi smeli pripreti. Komisar pa je bil seznanjen, da so nekatere, ki so bili očitno mladoletni, priprli na podlagi zelo spornih testov o oceni starosti. Oblasti v Budimpešti je pozval, naj to spremenijo, pozval pa jih je tudi k pregledu, ali je pridržanje prosilcev za azil zakonito oziroma v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Madžarske politike in vlado je še pozval, naj se vzdržijo ksenofobne retorike povezovanja migrantov s socialnimi problemi ali varnostnimi tveganji, saj s tem integracijo tistim nekaj migrantom v državi še dodatno otežujejo. Vlada bi morala namesto tega pripraviti obsežen program njihove lažje integracije v družbo, je še izpostavil Muižnieks.

IOM: Upočasnitev toka beguncev je posledica vaj turške obalne straže

Sicer je zadnje dni opaziti upočasnitev migrantskega toka. Mednarodna organizacija za migracije meni, da so to najverjetneje povzročile vaje turške obalne straže. 

Novembra je v Grčijo po morju prispelo 110.000 migrantov in beguncev, pri čemer je na grške otoke dnevno prišlo po 4700 pribežnikov. Pretekli konec tedna pa se je število zmanjšalo na vsega 155 v soboto oziroma 336 v nedeljo.

Tiskovni predstavnik IOM Joel Millman je opozoril, da se je to zmanjšanje izkazalo za začasno, saj je število prihodov nato do srede spet naraslo na 5140.

"Ne moremo reči, da je šlo za bistven upad," je dejal Millman. Dodal je, da je ta tok verjetno "nekoliko zmotilo" urjenje turške obalne straže.

"To zmanjšanje je posledica vremenskih razmer. Vreme se je izboljšalo in prihod se je povečal," pa so povedali na grškem notranjem ministrstvu.

Letos je sicer Sredozemsko morje na poti v Evropo prečkalo okoli 875.000 ljudi, med katerimi jih večina beži z vojnih območij v Siriji, Afganistanu in Iraku.