Varstvo narave ne sme biti le črka na papirju

Svetovni sklad za naravo (WWF) je objavil poročilo, v katerem je pregled glavnih težav na zavarovanih območjih, predlagane pa so tudi rešitve. Poročilo je rezultat kampanje Alarm za naravo, katere del je bila tudi Slovenija. Poročilo razkriva, da je več kot polovica naravnih območij v Evropi zavarovana samo na papirju, predvsem zaradi zamud pri financiranju držav članic WWF.

Edinstvene naravne znamenitosti, kot so mokrišča, gore in reke ter morska območja, so ogrožene zaradi pravnih vrzeli, pomanjkanja ustrezne presoje vplivov na okolje in neustreznih ali neobostoječih načrtov upravljanja.

Evropska komisija je pred kratkim potrdila, da sta direktivi EU o pticah in habitatih najmočnejša zakonodaja za varstvo narave v Evropi ter se zavezala za nadaljnje izboljšanje njihove učinkovitosti. Novo poročilo WWF Preprečevanje papirnatih parkov: Kako narediti EU zakonodajo za varstvo narave učinkovito' ponuja dober pregled glavnih problemov na terenu in učinkovitih rešitev. Širjenje morskih zavarovanih območij, učinkoviti ukrepi in načrti za vsa naravna območja, povečanje investicij ter boljši nadzor in izvrševanje zakonskih obveznosti so ključni ukrepi za zagotavljanje učinkovitega varstva evropske narave, piše v poročilu.

"Evropa ima najmočnejše zakone za varstvo narave, a kljub temu zaradi nezakonitih industrijskih aktivnosti vsak dan izgubljamo vrste in habitate. Zaščita na papirju je brez pomena, če ni podprta z učinkovitim upravljanjem in ustreznim financiranjem na terenu. Poročilo kaže, kaj morajo institucije in nacionalni organi EU nujno storiti za zaustavitev izgube narave in zagotovitev trajnostne rabe naravnih virov," je povedal Andreas Baumüller, vodja oddelka za naravne vire na Uradu WWF za evropsko politiko.

V kampanjo Alarm za naravo se je vključilo pol milijona Evropejcev 

Poročilo kaže, da so edinstvene naravne znamenitosti, kot so mokrišča, nedotaknjene gore in reke ter morska območja, ogrožene zaradi pravnih vrzeli, pomanjkanja ustrezne presoje vplivov na okolje in neobstoječih ali neustreznih načrtov upravljanja. To pušča odprta vrata industrijskim projektom z izjemno škodljivimi posledicami: izsuševanja mokrišča v Doñani v Španiji zaradi povečanja plovnosti rek; izgradnja smučišč, ki ogrožajo preživetje rjavih medvedov v Narodnem parku Pirin v Bolgarijai, nezakoniti načrti za izgradnjo hidroelektrarn v gorovju Ţarcu v Romuniji. Množični turizem ogroža gnezdenje glavatih želv na plažah v Grčiji, medtem ko škodljive ribolovne prakse ogrožajo mehke korale, školjke ter kite in delfine v Dogger Banku v Severnem morju.

Po drugi strani poročilo predstavlja tudi dobre prakse, ki so bile vzpostavljene na številnih zavarovanih območjih ter prinašajo pomembne koristi za divje živali, lokalne prebivalce in njihova gospodarstva. Tesno sodelovanje med lokalnimi oblastmi in zasebnim sektorjem je avstrijski Tiroler Lechtal preoblikovalo v simbol lokalnega ponosa in izredne turistične destinacije. Zahvaljujoč pritisku Evropske komisije in sezonskih prepovedi ribolova na Finskem se je začela obnavljati populacija enega najbolj redkih tjulnjev na svetu. Lokalni ribiči, ki uspešno sodelujejo pri upravljanju morskega zavarovanega območja v Torre Guaceto v Italiji, so hkrati povečali tudi svoje prihodke.

"Varstvo narave ne sme biti le na papirju! WWF Adria je s številnimi evropskimi pisarnami WWF in drugimi nevladnimi organizacijami v Sloveniji in na Hrvaškem izvajala kampanjo Alarm za naravo. Kampanja je dosegla velik uspeh in samo dejstvo, da se je v javno posvetovanje vključilo več kot 520.000 ljudi iz vse Evrope, dokazuje, da bi ohranjanje narave moralo biti prednostna naloga in visoko na političnem dnevnem redu vseh držav Evropske unije. Zavarovana narava ima neposredno vrednost za človeka, narava bi morala biti glavno gonilo sprememb v kmetijskem, energetskem in prometnem sektorju," je povedal Martin Šolar, direktor WWF Adria.