FOTO: 'Libijci me podpirajo'

Danes se je libijski voditelj Moamer Gadafi v intervjuju za srbsko televizijo Pink odzval na resolucijo, ki jo je glede nemirov v Libiji sprejel Varnostni svet ZN. Hkrati je zaradi sprejetih sankcij in napovedane preiskave o zločinih pri zatrtju protestov obsodil Varnostni svet ZN. Dejal je tudi, da VS ne more videti, da je v Tripoliju povsem mirno. Resolucijo je označil za nično, hkrati pa je dejal, da bi morala dogajanje v Libiji raziskati posebna komisija Združenih narodov. Odgovornost za nasilje v državi je pripisal tujcem in teroristični mreži Al Kaidia. "Libijci me podpirajo, majhne skupine upornikov so obkoljene in z njimi bomo obračunali," je še povedal Gadafi. S srbskim novinarjem Mirodragom Popovićem se je Gadafi pogovarjal v svoji pisarni v Tripoliju.

Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo

Varnostni svet ZN je sinoči namreč soglasno sprejel resolucijo, ki uvaja sankcije proti libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju, njegovi družini ter vodilnim osebam režima ter pozval k preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi napadov na civiliste.

To je prvič doslej, da je Varnostni svet ZN poslal katero od članic pred ICC soglasno. Pogajanja o resoluciji so se zavlekla prav zaradi tega, ker sta bili stalni članici VS ZN Rusija in Kitajska na začetku zadržani do tega. Resolucija predvideva zamrznitev premoženja, prepoved mednarodnih potovanj in trgovine z orožjem.

Za preiskavo ICC se je zavzela tudi libijska delegacija v ZN, ki se je že pred dnevi ločila od polkovnika Gadafija. Veleposlanik Libije, sicer stari tovariš Gadafija, Abdurahman Šalgam, ki se je vmes že tudi oklical za novega zunanjega ministra Libije, je osebno pozval VS ZN, naj sprejme ukrepe proti Gadafijevim grozodejstvom.

“Resolucija je jasno sporočilo, da velikih kršitev osnovnih človekovih pravic ne bomo tolerirali in da bodo tisti, ki so zakrivili zločine, odgovarjali,” je dejal generalni sekretar ZN Ban Ki Mun.

ZN ocenjujejo, da je v libijskih nemirih umrlo okoli 1000 ljudi. Ban Ki Mun je Varnostni svet pozval, naj takoj ukrepa proti Gadafiju. “V danih okoliščinah izguba časa pomeni izgubo življenj,” je dejal.

Takojšnje prenehanje nasilja

Resolucija od libijskega režima zahteva takojšnje prenehanje nasilja in korake proti uresničitvi legitimnih zahtev protestnikov. Državam članicam ZN nalaga sodelovanje pri evakuaciji tujih državljanov iz Libije in predaja obravnavo položaja v Libiji od 15. februarja naprej tožilstvu ICC. Tožilci ICC morajo v dveh mesecih poročati VS ZN o svojih ukrepih, kasneje pa na pol leta.

Vse države članice ZN morajo nemudoma sprejeti ukrepe za preprečitev trgovine z orožjem in vojaško opremo z Libijo, prav tako pa tudi sprejeti ukrepe za preprečitev sodelovanja svojih državljanov z libijskimi oblastmi pri kršitvah človekovih pravic.

To se nanaša na poročila o tujih plačancih Gadafija, ki streljajo na Libijce. Prepoved potovanj zadeva 16 ljudi na čelu z Gadafijem, njegovih sedem sinov in hčer Aišo ter vodilne osebe režima. Zamrznitev premoženja v tujini pa šest članov Gadafijeve družine.

Brez poziva k oboroženim ukrepom

Resolucija sicer ne uvaja območja prepovedi vojaških poletov nad Libijo, prav tako pa tudi ne poziva k nobenim oboroženim ukrepom, na primer zveze Nato, za zaščito civilistov. Libija je bila sicer pod sankcijami od leta 1992 zaradi terorističnega napada na potniško letalo družbe PanAm nad škotskim Lockerbijem, ki je bil odgovor na ameriško bombardiranje Libije leta 1986, ki ga je ukazal predsednik Ronald Reagan zaradi libijskega terorističnega napada na diskoteko v Berlinu istega leta.

Sankcijski odbor VS ZN je med letoma 1998 in 1999 vodila Slovenija. Leta 1999 je prišlo do dogovora o začasni ustavitvi sankcij. Dokončno so bile sankcije odpravljene leta 2003, ko se je Libija strinjala, da plača odškodnino sorodnikom 270 žrtev terorističnega napada leta 1988. Leta 2004 so enostranske sankcije odpravile tudi ZDA, ki so v Libiji spet po 35 letih odprle veleposlaništvo. Pred tem je Gadafi plačal 2,7 milijarde dolarjev odškodnine.

Obama Gadafija pozval k odstopu

Pred VS ZN so že v petek zvečer enostransko ukrepale ZDA in uvedle podobne sankcije. Ameriški predsednik Barack Obama je v soboto nekaj ur pred ukrepom VS ZN govoril o Libiji po telefonu z nemško kanclerko Angelo Merkel in Bela hiša je sporočila, da je Gadafija pozval k odstopu. Obama je Merklovi povedal, da je za voditelja čas, da odstopi, ko mu za ohranitev oblasti preostane le še nasilje nad lastnim prebivalstvom, saj je s tem izgubil legitimnost za vladanje.

Britanska vlada pa je danes Gadafiju in njegovim sinovom preklicla diplomatsko imuniteto in pozvala Gadafija k odstopu.

Britanski veleposlanik pri ZN Mark Lyall Grant je po glasovanju v VS ZN dejal, da resolucija pošilja mogočen signal odločenosti mednarodne skupnosti, da stoji ob strani Libijcem pri odločanju o lastni prihodnosti. Ameriška veleposlanica Susan Rice pa je dejala, da je to jasno sporočilo režimu, da mora prenehati z ubijanjem.

Na dogajanje v Libiji se je odzvala tudi uradna Moskva. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z libijskim zunanjim ministrom Muso Kuso dejal, da Moskva obsoja "nesprejemljivo libijsko uporabo sile proti civilistom", je sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

“Konec Gadafijeve vladavine je neizogiben,” je dejal italijanski zunanji minister Franco Frattini in dodal, da je prijateljstvo in sodelovanje med Libijo in Italijo “de facto suspendirano”.

Na Dunaju pa je avstrijski kancler Werner Faymann nedavno za avstrijski časnik Österreich med drugim dejal, da Avstrija razmišlja, da bi zamrznila Gadafijev bančni račun. Podprl je tudi zamrznitev Gadafijevih nepremičnim po svetu.

ZDA skušajo navezati stik z opozicijo

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton pa je povedala, da ameriške oblasti skušajo navezati stike z libijsko opozicijo, a za zdaj je po njenih besedah še prezgodaj, da bi lahko vedeli, kako se bo vse skupaj izteklo.

Britanski zunanji minister William Hague pa je povedal, da je njegova država preklicala Gadafijevo diplomatsko imuniteto. "Čas je, da Gadafi odide," je dejal minister. Ta je tudi opozoril, da naj bi imela Gadafijeva vojska tudi nekaj bojnih plinov, ki ga leta 2003 niso uničili v okviru dogovora o uničenju orožja za množično uničevanje. "Kaže, da je nekaj tega plina ostalo, čeprav v to ne moremo biti povsem prepričani," pravi Hague.

Prevzeli nadzor nad še enim mestom

Nekdanji libijski pravosodni minister Mustafa Abdel Džalil naj bi v Bengaziju ustanovil prehodno vlado. V prehodni vladi naj bi bili tudi poveljniki libijske vojske, sicer pa naj bi vlada pripravila "svobodne in poštene volitve v treh mesecih".

Sicer pa je libijska opozicija na vzhodu države začela oblikovati nekakšno narodno skupščino opozicijskih sil, ki naj bi predstavljala revolucionarje in naj ne bi bila prehodna oblast. Predstavnik skupščine Hafiz Ghoga je povedal, da prostora za pogovore z Gadafijem in njegovim režimom ni. "Glavni namen narodne skupščine je dobiti tudi politični obraz za revolucijo," pojasnjuje Ghoga in dodaja, da je še prezgodaj govoriti o volitvah. "Naša prestolnica je še vedno oblegana," pravi.

Ne glede na sankcije pa Gadafi še vedno vztraja na oblasti. Njemu lojalne milice naj bi še vedno nadzorovale večino predelov libijske prestolnice Tripoli. Prebivalci Tripolija tako ostajajo večinoma doma. "Strah me je iti na cesto, saj se nenehno  sliši streljanje," je dejala prebivalka Tripolija.

Danes pa so protestniki zavzeli še eno mesto. V mestu Al Zavija, ki leži 50 kilometrov od prestolnice Tripoli, so protestniki prevzeli nadzor in slavijo osvoboditev iz vladarjevega železnega prijema. Na tisoče ljudi v središču mesta vzklika “To je naša revolucija.” Priča pravi, da je v zadnjih spopadih umrlo sedem ljudi. “Ampak Al Zavija je svobodna tako kot Misrata in Bengazi,” je dejal eden od protestnikov.

V Bengaziju, drugem največjem libijskem mestu, naj bi bile razmere medtem mirne.

Britanci izvajajo evakuacijo tujih državljanov

Britanska vojska pa je iz Libije v tajni misiji s transportnimi letali danes evakuirala 150 tujih državljanov, med njimi 20 britanskih. Letala so pristala na Malti. Tuje državljane so na letala vkrcali na neznani lokaciji v libijski puščavi na vzhodu države. Iz pristanišča Bengazi, ki je že nekaj dni v rokah protestnikov, pa je že drugič izplula britanska fregata HMS Cumberland, na kateri proti Malti pluje okoli 200 civilistov iz različnih držav, vključno z okoli 50 britanskimi državljani.

Koliko je vredno Gadafijevo premoženje?

Vodje opozicije v Libiji ocenjujejo, da se premoženje Gadafijeve družine giblje med 80 in 150 milijardami ameriških dolarjev.

Nekateri Gadafijevi sinovi naj bi brez vednosti očeta večkrat obiskali sedež vodje libijske nacionalne naftne korporacije Šukrija Ganema. Tega naj bi prisilili, da jim za njihove lastne namene vroči več milijonov, ki so nastali z naftnimi posli.

Eden od Gadafijevih sinov, Saif al Islam, naj bi naftne prihodke urejal preko svojega podjetja One-Nine Petroelum, medtem ko naj bi bila njegova sestra Aiša lastnica zasebne bolnišnice v Tripoliju. Denar državnega podjetja za telekomunikacije pa naj bi se zlival na Gadafijev račun.

Sin Al Sadi naj bi imel povezave v nepremičninskem in turističnem sektorju. Sinovi Al Sadi, Mohamed in Mutasim naj bi bili tudi v sporu zaradi pravice nad licenco znamke Coca Cola.

Za zdaj ni znano, koliko premoženja je družina Gadafi uspela prenesti v tujino, imeli pa naj bi odprtih več bančnih računov v zalivskih državah, čeprav so njihovi odnosi z voditelji teh držav razmeroma slabi.

Saif Al Islam naj bi bil tudi lastnik razkošne nepremičnine v Londonu, celotna družina pa naj bi imela v lasti tudi nakupovalno središče v britanski prestolnici. Med drugim naj bi Gadafijeva družina posedovala tudi vilo na Dunaju.

Leta 2002 je družina Gadafi preko svoje naložbene družbe Lafica pridobila 7,5 odstotka nogometnega kluba Juventus iz Torina, in sicer v vrednosti 22,9 milijona evrov.