''Resolucija je pokazala na prioritete, ki so glede kosovske krize nedvomno najprej na humanitarnem področju. Zanjo je glasovala večina držav in s tem potrdila tudi sklepe skupine G-8. To se kaže v peti točki resolucije, ki poudarja, da se bo humanitarna kriza na Kosovu še naprej slabšala, če ne bo prišlo do politične rešitve v skladu z načeli, ki so jih sprejeli zunanji ministri Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Rusije, Velike Britanije in ZDA 6. maja 1999,'' je dejal Tuerk. Omenjena točka resolucije je pomembna zaradi potrditve vrstnega reda reševanja kosovske krize, o katerem imata zveza NATO in vlada ZR Jugoslavije malce drugačno mnenje. Jugoslovani vztrajajo, da se mora najprej zaustaviti bombardiranje in šele nato bodo umaknili svoje sile s Kosova. Skupina držav G-7 in Rusije pa je 6. maja v Bonnu na srečanju zunanjih ministrov na prvo mesto postavila ''takojšnjo ustavitev nasilja in preganjanja na Kosovu, ki mora biti potrjeno'', nato mora slediti umik vojaških, policijskih in paravojaških enot ter mednarodna civilna in varnostna prisotnost, ki jo bo potrdil Varnostni svet.
Tujina
Varnostni svet sprejel prvo resolucijo o Kosovu od lanskega oktobra
New York, 15. 05. 1999 08.57 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA
Komentarji
0
Varnostni svet (VS) OZN je v soboto zjutraj sprejel prvo resolucijo o Kosovu od 24. oktobra lanskega leta. Zanjo je glasovalo 13 članic Varnostnega sveta, Rusija in Kitajska pa sta se vzdržali. Pri pripravljanju resolucije je poleg 7 nestalnih članic Varnostnega sveta in 11 nečlanic, sodelovala tudi Slovenija, njena vsebina pa se nanaša predvsem na humanitarno krizo, čeprav se v 5. točki dotika tudi političnega procesa pri iskanju rešitve kosovske krize. Slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk je dejal, da je resolucija pomembna že zato, da je prva, o kateri se je VS uspelo dogovoriti po 24. oktobru in da ima poleg humanitarne vsebine tudi politično.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
