Srbski predstavniki in poveljnik Natove misije Kfor na Kosovu, general Erhard Bühler so dosegli dogovor, da Kfor ne bo uporabil sile za umik blokad na cesti med Kosovsko Mitrovico in krajem Leposavić na severu Kosova. Kfor se je po dogovoru umaknil iz vasi Rudare, kjer je njihov konvoj obtičal v blokadi
To je za 24ur.com potrdil tudi poveljnik slovenskega kontingenta Kfor, podpolkovnik Peter Einfalt. ''Kfor se je umaknil, ker če ne, bi bilo krvavo,'' je dejal. Kfor je namreč srbskim prebivalcem, ki so postavili blokade pred tem postavil ultimat, naj jih umaknejo ali pa bodo tuji vojaki uporabili silo.
Po besedah Einfalta se je Kfor umaknil iz vasi Rudare, ne da bi konvoju uspelo priti do cilja, to je baze Nothing Hill. Konvoj z opremo, hrano in ostalimi potrebščinami, ki so jo v bazo peljali ameriški vojaki, pri tem pa so jih varovali slovenski vojaki, sledili pa so še nemški inženirci, se je tako obrnil.
Potrebščine bodo v bazo sedaj prepeljali s helikopterjem, a vsega tako ne bodo mogli dostaviti. Zato bodo morali Srbi blokade slej ko prej umakniti, ali pa bo Kfor dejansko prisiljen uporabiti silo. Tako sedaj še naprej iščejo rešitev za nastalo situacijo, vendar pa danes ne pričakujejo več nobenih sprememb.
Na severu Kosova so domačini namreč na več mestih blokirali omenjeno cesto. S tem so blokirali tudi vojaški konvoj Kforja, ki ga sestavljajo ameriški, slovenski in nemški vojaki.
'Ne bog ne predsednik ne moreta zahtevati deblokade'
''Ne bog ne predsednik od teh ljudi ne moreta zahtevati deblokade,'' pa je danes zvečer dejal vodja srbskih pogajalcev Borislav Stefanović. Ob tem je dodal, da blokade po tem, ko so dosegli dogovor, ne bodo prekinili. Srbi bodo ostali na barikadah, vendar bodo mirni, je zagotovil. Pojasnil je še, da dogovora o mejnih prehodih še ni, ampak da je ''angažiran celotni državni vrh, vlade tujih držav in mednarodne institucije'' in da je zadeva blizu dogovora.
Domačini so oboroženi
Einfalt težko napoveduje, kaj se bo dogajalo. ''Če bo uporabljena sila, se pričakuje odpor domačinov. V kakšni obliki, ne vemo, je pa bilo že slišati streljanje, kar pomeni, da so oboroženi,'' je že pred dosego današnjega dogovora dejal Einfalt.
Informacij o tem, da naj bi se domačini v zadnjem času kaj bolj oboroževali, ni, pravi Einfalt, vendar dodaja, da so tamkajšnji prebivalci že ves čas oboroženi. ''Ti domačini so oboroženi. Bili so že prej in to orožje jim ni bilo pobrano. Glede na to, da je bilo to včasih del bivše Jugoslavije in del Srbije, je to bila vojaška struktura, ki smo jo včasih imeli tudi v Sloveniji, torej teritorialna obramba. In to ni bilo ukinjeno, to še vedno obstaja,'' pravi.
V spodnji fotogaleriji si poglejte slovenske vojake, ki varujejo most, ki deli Kosovsko Mitrovico na albanski in srbski del:
- FOTO: Reuters
- FOTO: Reuters
- FOTO: Reuters
- FOTO: Reuters
Ostali patruljirajo v Kosovski Mitrovici
Iz Slovenske vojske pa so medtem sporočili, da je del motorizirane čete 23. slovenskega kontingenta, ki se od torka nahaja na severu Kosova, danes prevzel novo nalogo patruljiranja v bližini sodišča v Kosovski Mitrovici.
''Slovenski vojaki na tem območju s 24-urno navzočnostjo nadzorujejo vse aktivnosti, ki bi lahko ogrozile varnost in svobodo gibanja prebivalcev. Pred tem so izvajali varovanje dveh najpomembnejših mostov na reki Ibar, ki deli Kosovsko Mitrovico na srbski in albanski del, varovanje pa so predali maroškim pripadnikom francoskega kontingenta,'' so sporočili iz SV.
V celoti zaprta oba prehoda
Kfor je v četrtek – potem ko je v sredo zvečer kakih sto zamaskiranih moških napadlo in uničilo prehod Jarinje ter pri tem napadlo tamkajšnje pripadnike Kforja –, prevzel nadzor nad spornima mejnima prehodoma in razglasil prepovedano vojaško območje.
Kot odgovor na srbske barikade so pripadniki Kforja nato danes popoldne najprej v celoti zaprli prehod Jarinje, kmalu zatem pa še prehod Brnjak. Na ta način so sever Kosova praktično odrezali od Srbije.
Na prehodu Jarinje, ki je po sredinem napadu skorajda povsem uničen, so sicer nameščeni le vojaki Kforja, saj je prehod tam že v osnovi zelo oviran, medtem ko so na Brnjaku poleg njih doslej delovali tudi kosovski policisti in cariniki.
Tadić: Najmočnejši vpliv na Prištino imajo ZDA
Srbski predsednik Boris Tadić je danes ocenil, da je neposreden dialog med Beogradom in Prištino, ki poteka pod okriljem Evropske unije, v krizi. Kot je dodal, se bo dialog lahko nadaljeval šele, ko bo na severu Kosova znova vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred intervencijo posebnih enot kosovske policije na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je sicer Srbijo in Kosovo danes znova pozvala k zmanjšanju napetosti na severu Kosova ter napovedala, da bo na območje v začetku prihodnjega tedna pripotoval posrednik EU Robert Cooper, ki bo skušal znova zagnati pogajanja med sprtima stranema.
Kot je v pogovoru za beograjski radio B92 še menil Tadić, ima najmočnejši vpliv na oblasti v Prištini politika ZDA oziroma njihov veleposlanik na Kosovu in od njega je odvisno, ali se bodo kosovski Albanci odločili za vrnitev k dialogu z Beogradom. Obenem je sicer opozoril, da to nikakor ne pomeni, da za ravnanjem veleposlanika stoji celotna ameriška administracija.
Poudaril je še, da bo treba temeljito preiskati, kdo je dejansko stal za poskusom namestitve kosovskih specialcev na mejna prehoda s Srbijo, saj se oblasti v Prištini za to ne bi odločile samostojno. Tadić ne izključuje možnosti, da je akcijo spodbudil organizirani kriminal na Kosovu, ki je povezan s tamkajšnjimi oblastmi.
"Vse to je na nek način povezano, tako organizirani kriminal kot tovrstne skrajne politične akcije," je dejal Tadić in poudaril, da sedanje dogajanje zagotovo ni v interesu Srbije, saj se je s tem poslabšal njen položaj v mednarodni skupnosti.
Tudi tisti, ki so v sredo zvečer napadli in zažgali mejni prehod Jarinje, ne prihajajo iz osrednje Srbije, ampak "z druge strani meje", je še prepričan Tadić. Informacije, ki jih ima, naj bi sicer nakazovale, da so za požig odgovorne kriminalne strukture, povezane tako s Srbi kot Albanci.
Kosovski premier Hashim Thaci je medtem na današnji seji vlade zatrdil, da Priština tokrat ne bo popustila. Kot je povedal, se embargo na uvoz blaga iz Srbije sedaj izvaja na vseh mejnih prehodih, tudi na severu Kosova, in tako bo tudi ostalo. "Tako bo, dokler Srbija ne bo spremenila svojega stališča do države Kosovo," je dejal.
Sežig ukazal lokalni mafijec?
Novinarji srbskega časopisa Blic so ekskluzivno pridobili podatke, da je napad in sežig mejnega prehoda Jarinje na severu Kosova ukazal lokalni šef kriminalne organizacije. Ta se ukvarja s tihotapljenjem drog in blaga, ki je dodatno obdavčeno (alkoholne in brezalkoholne pijače, cigarete, naftni derivati in kava). Moški, sicer srbske narodnosti, naj bi bil srbski policiji znan že v preteklosti. Zaradi tihotapljenja mamil so ga aretirali leta 2003, leta 2005 pa še zaradi kraje vozil. Neimenovani vir je novinarjem dejal, da je kriminalec napad najverjetneje ukazal, da bi povzročil zmedo na mejnih prehodih, prav tako pa mu ni bilo v interesu, da bi na prehodih delovali le albanski cariniki in policisti.
Ko se je skupina zamaskiranih nasilnežev lotila uničevanja mejnega prehoda, so jih po poročanju srbskih medijev tamkajšnji srbski prebivalci, ki so vztrajali na barikadah, prosili, naj tega ne počno, saj jim bodo poslabšali življenjske razmere in splošno situacijo na območju. Nasilneži, ki njihovih besed niso želeli upoštevati, so prisotnim ukazali, naj se umaknejo z mejnega prehoda. Sledilo je divje uničevanje, ki ga je obsodila tudi srbska stran. Srbski pogajalci so dejali, da je s tem nasilnim dejanjem Priština dobila, kar je želela, ogrozilo pa je tudi srbsko pogajalsko taktiko.
Jeremić ostal pred zaprtimi vrati, Portugalci za kompromis
Varnostni svet ZN je v četrtek zavrnil zahtevo Srbije po sklicu izrednega odprtega zasedanja o položaju na Kosovu, ki ga ima Srbija še vedno za del svojega ozemlja, čeprav je novo državo priznalo že okrog 80 držav. O najnovejšem izbruhu nasilja bo Varnostni svet razpravljal na redni odprti seji konec avgusta. Portugalski predstavniki so predlagali kompromisno rešitev, in sicer da se redno zasedanje VS odvije prve dni avgusta, seveda če UNMIK (Misija ZN na Kosovu) do takrat pripravi poročilo.
Potem ko je kosovska policija zavzela dva mejna prehoda na severu države, pri čemer je bil ubit en kosovski policist, štirje pa ranjeni, je Srbija zahtevala sklic izrednega zasedanja Varnostnega sveta. Rusija je njeno zahtevo podprla, zahodne stalne članice pa so bile proti. Kompromisni dogovor je omogočil le posvetovanja za zaprtimi vrati. Tri stalne članice VS ZN so preprečile, da na posvetovanjih sodelujejo tudi srbski predstavniki.
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je v četrtek v New Yorku v izjavi za novinarje dejal, da Varnostni svet ni želel slišati srbskega mnenja o dogodkih. Jeremić je sicer računal, da bo že danes odprta seja Varnostnega sveta ZN.
Vodja srbske diplomacije se je sestal z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Munom, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi dogodkov na severu Kosova ter pozval k dialogu med Beogradom in Prištino.
Kako so se začele napetosti?
Napetosti v okolici mejnih prehodov Jarinje in Brnjak na severu Kosova so se začele stopnjevati v ponedeljek zvečer, ko je Priština tja poslala posebne enote policije. Za to so se odločile, ker srbski policisti na prehodu niso spoštovali trgovinskega embarga na uvoz srbskih izdelkov.
Posebne enote so se do srede zjutraj v skladu z dogovorom med Beogradom in Prištino sicer umaknile z mejnih prehodov in videti je bilo, da se bodo razmere umirile, a se je situacija kasneje znova zaostrila.
Srbi so namreč sporočili, da so kosovske oblasti po odhodu specialcev na prehoda namesto dosedanjih policistov in carinikov srbske narodnosti namestile policiste in carinike albanske narodnosti. Pri tem naj bi jim pomagal Kfor. Kakih sto zamaskiranih Srbov je nato v sredo zvečer zažgalo Jarinje, nakar so posredovali ameriški pripadniki Kforja.
