Stoltenberg po pogovorih z Lavrovom: Srečanje ni prineslo napredka

Vršilec dolžnost ameriškega obrambnega sekretarja Patrick Shanahan je v Münchnu dejal, da si ZDA želijo podporo v boju proti skrajni skupini Islamska država tudi v drugih regijah, ne samo v Iraku in Siriji. Pri tem je izpostavil Afganistan, Filipine in Sahel, kjer so skrajneži dobili krila in jih je treba zatreti.

Zagotovil je, da bodo ZDA po umiku svojih vojakov iz Sirije še naprej podpirale svoje partnerje v regiji v boju proti islamskim skrajnežem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

'Dejstvo je, da se obraz IS spreminja'

Nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen je poudarila, da se narava grožnje, ki nastaja iz Islamske države, spreminja, zdaj ko je skupina izgubila večino ozemlja v Iraku in Siriji.

"Dejstvo je, da se obraz IS spreminja, zateka se v ilegalo in tam gradi mreže, ki so del globalne organizacijske strukture," je dejala obrambna ministrica.

Ob robu münchenske varnostne konference sta se srečala generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Govorila sta o jedrski pogodbi INF, srečanje pa napredka ni prineslo, je pojasnil Stoltenberg.

"Z ruske strani ni bilo novih znakov," je povedal generalni sekretar zavezništva glede ruskega spoštovanja pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega INF.

Po mnenju Nata Rusija pogodbo krši z nameščanjem novih raket srednjega dosega SSC-8, ki lahko imajo jedrsko konico, jih je težko zaznati, so mobilne in lahko dosežejo evropska mesta, zato te kršitve vzbujajo veliko zaskrbljenost, je opozoril.

Zaradi ruskih kršitev so ZDA v začetku februarja ob podpori zaveznic objavile odstop od pogodbe INF, ki sta jo leta 1987 podpisala tedanji ameriški predsednik Ronald Reagan in zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov.

Odstop ZDA od pogodbe, ki prepoveduje jedrske rakete z dosegom od 500 do 5500 kilometrov, se bo udejanjil v začetku avgusta. Do takrat je še odprto okno priložnosti za Rusijo, da ravna odgovorno, je že večkrat poudaril Stoltenberg.

Konferenco sta odprla obrambna ministra Nemčije in Velike Britanije

Münchensko konferenco sta odprla Von der Leynova in njen britanski kolega Gavin Williamson. Dogodka se je udeležuje najmanj 35 predsednikov držav, 50 zunanjih ministrov in 30 obrambnih. Med njimi sta tudi slovenska ministra Miro Cerar in Karl Erjavec.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je pred začetkom konference dejal, da bo dogodek priložnost, da Nemčija pokaže svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju.

Poleg vršilca ameriškega obrambnega sekretarja se konference v Münchnu udeležujeta tudi podpredsednik Mike Pence in državni sekretar Mike Pompeo. Na konferenco prihaja tudi visoki kitajski partijski funkcionar Yang Jiechi. 

Pahor o pobudi Treh morij 

Predsednik republike Borut Pahor je nastopil v okviru razprave z naslovom Pobuda treh morij: srednjeevropski odgovor na tekmovanje velikih sil. Spomnil je, da bo Slovenija v začetku junija gostila četrti vrh predsednikov 12 držav Pobude treh morij. V Ljubljani pričakuje tudi visoke politične predstavnike ZDA in Evropske unije, na srečanje pa bo povabil tudi nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja.

Kot je poudaril, je cilj tega srečanja okrepiti medsebojno razumevanje in sodelovanje držav srednje in vzhodne Evrope in njihove vpetosti v EU in zvezo Nato. Omenil je, da imajo vse države članice te iniciative, razen Avstrije, precej sorodne izzive po demokratičnih spremembah in vključitvi v EU in Nato.

"Po padcu komunističnih režimov in železne zavese moramo vzpostaviti trdno demokracijo, vladavino prava in socialno tržno ekonomijo. Odpraviti moramo razvojni zaostanek za zahodnim delom Evrope. Zaradi izkušnje večine držav s članstvom v varšavskem bloku so posebej občutljive tudi na varnostna tveganja, ki prihajajo z vzhoda," je dejal Pahor, ki ne vidi nič slabega v tem, da sodelujejo med seboj, tudi v okviru Pobude treh morij.

Spomnil je tudi na pobudo Brdo-Brioni, ki je po njegovih besedah postala tako politično pomembna, da je z berlinskim procesom prerasla tudi na sodelovanje na ravni vlad. "Morda se bo nekaj podobnega razvilo iz Pobude treh morij," upa Pahor.

Poudaril je, da so že od začetka pobude na srečanjih navzoči visoki predstavniki ZDA, od lani pa tudi visoki predstavniki EU. "To je pomembno, ker je s tem ovržen očitek, da želijo ZDA Pobudo treh morij, zlasti na področju energetike, spremeniti v nek podoben klub, kot ga je uspelo ustvariti Kitajski s pobudo 16+1," je dejal Pahor.

Po njegovem mnenju je koristno, če se tudi najvišji politični predstavniki iz teh držav, ZDA in EU enkrat letno srečajo in poglobijo medsebojno razumevanje, spoštovanje in sodelovanje.

Transatlantsko zavezništvo, kriza v Ukrajini, iransko vprašanje 

Razpravljali bodo tudi o številnih drugih varnostnih vprašanjih, vse od krize v Ukrajini, Venezuele ter razmer v Siriji in Afganistanu, izogniti pa se ne bodo mogli niti iranskemu in severnokorejskemu vprašanju. Prav včeraj je sicer ameriški podpredsednik Pence na konferencu o Bližnjem vzhodu na Poljskem pozval evropske partnerice, naj sledijo potezi Washingtona ter odstopijo od iranske jedrske pogodbe.

Kaj se dogaja na kriznih območjih, bodo iz prve roke lahko pojasnili predsedniki Ukrajine, Afganistana in Egipta, Petro Porošenko, Ašraf Gani in Abdel Fatah al Sisi. Na konferenci pričakujejo tudi iranskega zunanjega ministra Džavada Zarifa.

Ob robu konference naj bi se sestala tudi premierja Grčije in po novem Severne Makedonije, Aleksis Cipras in Zoran Zaev. To bo njuno prvo srečanje po spremembi makedonskega imena, potem ko so v Skopju potrdili spremembe ustave v ta namen, v Atenah pa ratificirali prespanski sporazum in protokol o vstopu severne sosede v Nato. Približevanje severne sosede evroatlantskim integracijam so pred tem blokirali več kot desetletje.

Pa tudi sicer bodo na dnevnem redu problematike, ki lahko vplivajo na varnostno situacijo, od podnebnih sprememb do kibernetske varnosti in pomena tehnoloških inovacij.