Ere dvojca Nicolas Sarkozy in Angela Merkel je konec. Medtem ko sta doslej pred vrhunskimi srečanji v Uniji vselej uskladila stališča in poslala preostalim kolegom skupno pismo, ki je bilo podlaga za skupne odločitve, se je tokratni vrh začel v znamenju napovedi, da se obeta spor med Parizom in Berlinom glede skupnih evrskih obveznic.
Novi francoski predsednik Francois Hollande je ob prihodu na vrh pozval k takojšnjemu ukrepanju za rast in pozval k razpravi o skupnih evrskih obveznicah kot sredstvu za reševanje dolžniške krize, Merklova pa je opozorila, da evrske obveznice ne prispevajo k rasti. Berlin vztraja pri stališču, da je za ta projekt prezgodaj, saj je treba najprej ustvariti pravo fiskalno unijo.
Z nemškim stališčem se strinja tudi Slovenija. Premier Janez Janša je pred začetkom vrha poudaril, da je do evrskih obveznic še daleč, da bi njihova uvedba terjala spremembo pogodbe Unije, kar je vselej dolgotrajen postopek, in da bodo realnost videli šele, ko bo imela Unija poleg monetarne tudi pravo fiskalno unijo.
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je napovedal razpravo "brez tabujev" – tudi o drugem spornem vprašanju, evropskem davku na finančne transakcije. Voditelji naj bi sicer danes pripravili teren za junijsko zasedanje, na katerem naj bi sprejeli celovit sveženj za rast in zaposlovanje. Ta naj bi med drugim vključeval projektne obveznice, s katerimi naj bi Unija spodbudila naložbe v evropsko prometna, energetska in komunikacijska omrežja, dokapitalizacijo Evropske investicijske banke, boljšo uporabo strukturnih in kohezijskih sredstev ter boljše nacionalne načrte za boj proti brezposelnosti.
Voditelji bodo govorili tudi o Grčiji, čeprav se odločitev ne pričakuje, saj se čaka na nove volitve, ki bodo 17. junija in veljajo za referendum o članstvu države v evroobmočju. V Uniji sicer na glas vsi izražajo željo, da bi Grčija ostala v evroobmočju, a v ozadju se po navedbah evropskih diplomatov pripravlja načrt B. Grško finančno ministrstvo je sicer danes "odločno zanikalo" poročila o tem, da je bilo na telekonferenci delovne skupine evrske skupine v ponedeljek dogovorjeno, da naj vsaka članica evroobmočja pripravi krizni načrt za morebitni izstop Grčije iz evroobmočja. "Ta poročila niso le napačna, temveč tudi ovirajo prizadevanja Grčije za soočanje z izzivi na tej prelomnici," so zapisali.
Britanski premier David Cameron pa je ob prihodu opozoril, da evroobmočje za premostitev krize potrebuje pomoč Evropske centralne banke. Članice z evrom bi morale po njegovem mnenju sprejeti verodostojen načrt za Grčijo in za celotno evroobmočje ter se obenem soočiti tudi z nekaterimi dolgoročnejšimi vprašanji. To pa terja banko, ki bo stala za skupno evropsko valuto z dolgoročnimi načrti za zagotavljanje njene trdnosti, sicer se bo ta kriza vseskozi ponavljala, je prepričan britanski premier.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.