Srbija bo zahtevala izročitev

V torek okoli poldneva se je v Zagrebu odvijala prava filmska drama. Ob okoli 12.45 je naključni mimoidoči pri jezeru v Rakitju našel hudo ranjenega Sretka Kalinića, ki ga je v predel trebuha pred tem ustrelil Miloš Simović. Oba sta na seznamu petih najbolj iskanih beguncev v Srbiji, saj sta bila oba v odsotnosti obsojena na 30-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri umoru srbskega premierja Zorana Đinića. Kalinića so sicer prepeljali v zagrebško bolnišnico, od koder sporočajo, da ni v kritičnem stanju.

Oba imenovana sta pripadnika zemunskega klana, direktor srbske policije Milorad Veljović pa je povedal, da je Kalinić sam povedal, da je nanj streljal Simović. Neuradno naj bi Kalinić razkril tudi identitete in kraje, kjer se skrivajo preostali pripadniki zemunskega klana, ki so na begu. Kalinića že zaslišuje hrvaška policija, ki tudi intenzivno išče Miloša Simovića.

Hrvaška policija je namreč odkrila stanovanja, v katerih so živeli srbski kriminalci, vendar še vedno ni našla Simovića, je sporočil predstavnik hrvaške policije Krunoslav Borovec. ''Ponoči smo našli stanovanja, v katerih so živeli pripadniki kriminalne združbe, sprejeli smo tudi nekatere ukrepe, vendar Simovića tam nismo našli,'' je povedal. Na pomoč hrvaškim policistom bosta prišla dva srbska preiskovalca, ki bosta pomagala pri reševanju zločina, ki se je zgodil med pripadniki srbskega podzemlja. Njuna naloga bo predvsem osvetlitev uboja in drugih zločinov, ki jih povezujejo s srbskim podzemljem, ne le na območju Hrvaške, ampak tudi v državah Evropske unije.

Srbsko pravosodno ministrstvo pa bo od Hrvaške zahtevalo izročitev Kalinića v najkrajšem možnem času, takoj ko bodo od Interpola prejeli potrditev, da so ga prijeli. ''Ministrstvo pričakuje, da bo od Interpola še danes prejelo uradno potrditev o identiteti prijetega zločinca in o njegovem državljanskem statusu. Ko dobimo to potrditev, bomo hrvaškim organov podali zahtevo o njegovi izročitvi,'' je povedala Snežana Malović.

Če se bo izkazalo, da ima Kalinić poleg srbskega tudi hrvaško državljanstvo, ga ne bodo mogli izročiti Srbiji, vse dokler Hrvaška ne bo spremenila ustavnih zakonov, med drugim tudi to, da ukinejo ustavne omejitve o izročitvi državljanov. ''Zdaj obstaja dogovor med pravosodnima ministrstvoma Srbije in Hrvaške, da se pridružita podpisu Sporazuma o medsebojni izročitvi državljanov, obtoženih kaznivih dejanj organiziranega kriminala in korupcije," je povedla Malovićeva in izrazila upanje, da bo do tega prišlo takoj, ko Hrvaška konča z ustavnimi spremembami.

Hrvaška pa je že sporočila, da Kalinića ne bodo izročili, ker so pri njem poleg srbskega našli tudi hrvaški potni list. Kalinić se je namreč rodil v Zadru in ima tudi hrvaško državljanstvo.

Kdo je Sretko Kalinić?

Sretko Kalinić je znan kot eden najbolj surovih pripadnikov zemunskega klana. Pri atentatu na Đinđića naj bi bila njegova naloga, da zagotovi izvršitev zločina, na mestu dogodka pa naj ne bi bil prisoten. Iz Srbije je pobegnil leta 2003, že takrat pa so mnogi ugibali, da bi lahko bil na Hrvaškem, kjer je bil tudi rojen.

Kalinić je bil v odsotnosti obsojen na 40-letno zaporno kazen zaradi sodelovanja v 19 umorih, treh ugrabitvah in dveh terorističnih akcijah. Za njim je tudi že sedem let razpisana Interpolova tiralica.

Brutalnost mu ni bila tuja

Bil naj bi sicer prvi morilec v zemunskem klanu. Vsi zločini, ki mu jih pripisujejo, so bili izvedeni skrajno brutalno. Nazadnje se je njegovo ime pojavilo v povezavi z umorom Zorana Vukojevića Vuka, čigar truplo so 3. junija 2006 na avtocesti našli precej iznakaženo, hkrati pa je bilo tudi zoglenelo.

Skesanec Dejan Milenković Bagzi, ki je v sodnem procesu proti zemunskemu klanu nastopil tudi kot priča, je pred Posebnim sodiščem povedal, da so za ugrabitev Suvada Musića odgovorni pripadniki klana, ki so žrtev brutalni mučili. Policija je sicer za Kalinića menila, da ga bo zelo težko ujeti, saj gre za človeka, ki je pripravljen živeti tudi v popolni divjini.

Obračun v Zagrebu povezan s Šarićevim klanom?

Hrvaška policja je pri njem našla dva potna lista, v povezavi s tem pa so hrvaški organi že prijeli enega človeka. Veljović je še povedal, da v sodelovanju s hrvaško policijo nadaljujejo iskanje tudi preostalih pripadnikov zemunskega klana, pri tem pa je dodal, da je poskus umora Kalinića del obsežnejše kriminalne zgodbe. Ta incident je celo povezal z narkokartelom Darka Šarića, del katerega je pred 15 dnevi razbila slovenska policija.

"Ta dogodek lahko povežemo z nedavnim umorom Cvetka Simića na Hrvaškem. To je obsežna zgodba, obsežna akcija, ki bo verjetno privedla do novih aretacij. Nisem povsem prepričan, da se ne tiče samega Šarićevega klana," je dejal Veljović. Hkrati je izrazil prepričanje, da bodo pristojni organi v obeh državah v kratkem uredili vse potrebno za izročitev Kalinića Srbiji.

Posebno sodišče v Srbiji je tako Kalinića kot tudi Miloša Simoviča obsodilo na 30 let zaporne kazni zaradi sodelovanja pri atentatu na Đinđića leta 2001. Pravnomočna obsodba je bila izrečena 23. maja 2007. Nekdanji poveljnik že razpuščene Enote za posebne operacije (JSO) Milorad Ulemek - Legija je bil obsojen na 40-letno kazen in jo že prestaja, kot neposredni storilec pa je prav tako na 40 let zapora obsojen Zvezdan Jovanović. Tudi on je zaprt v Srbiji.

Ni presenečenje, da se srbski kriminalci skrivajo na Hrvaškem

Urednik srbske revije Vreme Filip Švarm meni, da dejstvo, da se Kalinić in Simović nahajata na Hrvaškem, ni veliko presenečenje, pri tem pa pojasnjuje, da je eno od pravil balkanskih zločincev to, da se vedno skrivajo v širši regiji. "Vsekakor se je Kaliniću in Simoviću lažje skrivati na Hrvaškem, v Zagrebu, v BiH kot pa na primer v Nemčiji, na Nizozemskem ali neki drugi državi. Poznata jezik, gre za enako okolje, v katerem se dobro znajdeta, in to je ista ekipa, ki take ljudi sprejema. Ni nobeno presenečenje, da so bili posamezni hrvaški zločinci v Beogradu, spomnimo se primera Roberta Matanića, ki je obtožen za umor lastnika revije Nacional Iva Pukanića," dodaja Švarm.

Verjame še, da se tudi drugi prebegli pripadniki zemunskega klana, med njimi Milan Jurišić, Vladimir Milisavljević - Budala in Ninoslav Konstantinović, skrivajo na območju nekdanje Jugoslavije in ne v državah Evropske unije, kot špekulirajo nekateri. Tudi omenjena trojica je bila obsojena zaradi sodelovanja pri umoru Đinđića.