Svetovna izguba živalskih vrst je še hujša, kot se je domnevalo do zdaj, so sporočili iz Svetovnega sklada za naravo (World Wildlife Fund - WWF) in londonskega zoološkega društva.
V poročilu, v katerem uporabljajo novo metodologijo, navajajo, da se je v zadnjih 40 letih populacija razpolovila. Populacija sesalcev, ptičev, plazilcev, dvoživk in rib je upadla za 52 odstotkov. Še slabše so odnesle sladkovodne vrste, saj je njihova populacija upadla za 76 odstotkov.
Med najhuje prizadetimi so levi v Gani, kjer je populacija v 40 letih upadla za 90 odstotkov. V Nepalu je zaradi izgube naravnega okolja in (divjega) lova je v zadnjih desetletjih število tigrov upadlo s 100.000 na le 3000. Najhuje pa je, da se trend ne ustavlja.
V ustanovah so pojasnili, da so tokrat uporabili drugo bolj natančno metodologijo, kot v poročilu pred dvema letoma, in rezultati so še bolj alarmantni. V prejšnjem poročilu so navedli, da je svetovna populacija vrst upadla za okoli 30 odstotkov.
Ne glede na številke, dejstvo je, da živalske vrste umirajo in izumirajo zaradi človeških aktivnosti.
Ljudje namreč drevesa sekajo hitreje, kot ta lahko znova zrastejo, težava je prekomeren ribolov, izčrpavanje sladkovodne vode iz rek in jezer, v ozračje se sprosti več ogljikovega dioksida, kot ga morje in drevesa lahko absorbirajo.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.