V Vatikanu po slovensko

Papež Benedikt XVI. je ob velikonočni nedelji pred skoraj sto tisoč verniki, zbranimi na Trgu Svetega Petra, prvič daroval velikonočno mašo in izrekel znamenito poslanico mestu in svetu, tako imenovano urbi et orbi. V svojem nagovoru z glavne lože vatikanske bazilike se je papež dotaknil nekaterih najbolj perečih svetovnih problemov, sklenil pa ga je z voščili v več kot 60 svetovnih jezikih. Med drugim je prvič spregovoril tudi v slovenščini, ko nam je zaželel "blagoslovljene velikonočne praznike".

Za mir v Iraku, na Bližnjem vzhodu in v Afriki

Papež je v svojem tradicionalnem nagovoru pozval k miru v Darfurju in poudaril, da humanitarna situacija v tej sudanski pokrajini "ni več vzdržna". Kot je dejal, se morajo po vsej Afriki zaceliti številne rane, še posebej na območju Velikih jezer, Afriškem rogu, v Slonokoščeni obali, Ugandi, Zimbabveju in drugih državah, "ki si želijo sprave, pravičnosti in napredka".

Benedikt XVI. je pozval tudi k "potrpežljivosti in ohranjanju dialoga" na Bližnjem vzhodu ter mednarodno skupnost zaprosil, naj "pomaga Palestincem pri premagovanju negotovih pogojev, v katerih živijo, in gradnji njihove prihodnosti". Obenem je izpostavil "pravico Izraela, da obstaja v miru". Spomnil se je tudi Iraka, v katerem "naj mir končno prevlada nad tragičnim nasiljem, ki se neusmiljeno nadaljuje in zahteva nove žrtve".

Glede Irana, katerega imena sicer ni izrecno omenil, je papež dejal, da je treba z "resnimi in odkritimi pogajanji" poiskati rešitev jedrskega spora, ki bo "častna za vse strani". Kot je dodal, moli za to, da bi svetovni voditelji in mednarodne organizacije okrepili svoja prizadevanja za doseganje "mirnega sobivanja med različnimi rasami, kulturami in religijami" ter na ta način premagali "grožnjo terorizma".

Največji krščanski praznik

Velika noč je največji in najstarejši praznik krščanstva. Verni se spominjajo trpljenja Jezusa Kristusa, njegove smrti na križu in vstajenja od mrtvih, s tem pa tudi odrešenja. Cerkev praznuje ta praznik že od 4. stoletja kot poseben pomladanski praznik, navezuje pa se na starejši judovski praznik, judovsko veliko noč, pasho, s katero se Judje spominjajo rešitve Izraelcev iz egiptovske sužnosti.

Velikonočna nedelja, dan, ko naj bi Jezus Kristus ob prvem jutranjem svitu vstal od mrtvih, se začne s slovesno procesijo, sveto mašo, nadaljuje pa se z velikonočnim družinskim zajtrkom.