V prvih sedmih mesecih letos se je v Urugvaju, ki je dolgo spadal med države z najbolj stabilnim gospodarstvom v regiji, zaradi strahu pred zaprtjem bank količina bančnih depozitov znižala kar za 40 odstotkov. Vrednost pesa je v primerjavi z ameriškim dolarjem v zadnjem mesecu močno padla, zaradi resnosti situacije pa se urugvajska delegacija v Washingtonu z Mednarodnim denarnim skladom že pogaja za denarno pomoč. Po poročanju lokalnih medijev naj bi mednarodni posojilodajalci v naslednjih dneh državi namenili finančno pomoč v višini 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
V tej južnoameriški državi že več tednov beležijo množične kapitalske odlive. Komitenti urugvajskih bank zaradi izkušnje z lanskoletnim zlomom argentinskega gospodarstva namreč dvigujejo prihranke, pa tudi denar, ki so ga lani prenesli iz Argentine.
Ljudje celo spijo pred bankami in bančnimi avtomati, da bi lahko dvignili prihranke, recesija v državi pa traja že tri leta.
Protesti so minili mirno
V četrtek je v glavnem mestu Urugvaja, Montevideu, na tisoče sindikalistov protestiralo proti odločitvi vlade, da banke ne bodo delale do naslednjega tedna. Protestniki so zahtevali tudi večje plače in več javnih projektov.
Štiriurne generalne stavke v četrtek se niso udeležili le zdravstveni delavci, delavci v šolstvu in nekateri zaposleni v bankah. Sindikalni voditelji trdijo, da so za finančno krizo krive neustrezne gospodarske politike. Nezaposlenost v državi je več kot 15 odstotna, najnižje plače v državi pa so 50 ameriških dolarjev.
Kot je povedal sindikalistični voditelj in član krovne skupine urugvajskega delavskega gibanja PIT-CNT Juan Castillo, je stavko soglasno podprlo 42 sindikalnih organizacij.
Protest, na katerem so med drugim zahtevali pogovore z vlado o vedno slabšem finančnem položaju v državi, je minil dokaj mirno. Policija pa je vseeno poročala o pridržanju najmanj 20 ljudi, ki so v času demonstracij uničevali izložbena stekla ter izropali nekaj supermarketov in manjših trgovin.
Je zapiranje bank rešitev?
Urugvajska vlada, ki že pripravlja reforme za okrepitev šibkega bančnega sistema, zanika podobnost položaja s tistim v Argentini in zagotavlja, da ne bo prišlo do zamrznitve imetja bank. Vlada je z odlokom banke zaprla že v torek, vendar so že v sredo naslednji dan začeli delati bankomati, na katerih pa je mogoče dvigovati samo domačo valuto v višini 5.000 pesosov.
Napovedi za južnoameriški kontinent niso nič kaj rožnate
Sicer pa naj bi se po podatkih agencije Združenih narodov, ki se ukvarja z analizo gospodarskega stanja na območju Latinske Amerike in Karibov, obseg BDP v latinskoameriški regiji letos znižal za povprečno 0,8 odstotka. Znižanje BDP bodo zabeležili v Paragvaju, Urugvaju, Venezueli in Argentini, pri čemer bo slednja zabeležila največji, 13-odstotni padec obsega BDP. Druge države v tej regiji naj bi zabeležile skromne stopnje rasti, ki pa ne bodo presegle treh odstotkov. Agencija je opozorila še na visoko stopnjo brezposelnosti v regiji, ki se bliža 10 odstotkom.
Posebno velika občutljivost trga naj bi bila kriva, da je argentinska kriza, ki se je razširila tako na Brazilijo kot tudi na Urugvaj, regijo tako močno gospodarsko destabilizirala. Vendar pa so v agenciji glede prihodnjega razvoja dogodkov optimistični. Ugodne spremembe v gospodarskem okolju, predvsem pričakovana 2,5-odstotna letošnja rast gospodarstva v ZDA ter izboljšanje na evropskih trgih, naj bi pripomogli h gospodarskemu okrevanju Latinske Amerike.
V četrtek so se pogajalci Mednarodnega denarnega sklada (IMF) dogovarjali s predstavniki Brazilije, Argentine in Urugvaja o novih posojil. Urugvaj je samo letos dobil za 3 milijarde dolarjev posojil, vodstvo IMF-a pa razmišlja, da bi oblastem v Montevideu dodelili še eno posojilo, s čimer bi lahko poplačali obroke zapadlih posojil. Vodstvo IMF-a pa nadaljnjo pomoč Braziliji pogojuje z rezultati jesenskih parlamentarnih volitev, na kateri ima največ možnosti za zmago levi blok, kar pa v IMF ne odobravajo.
