Iranska vlada je švicarskemu veleposlaništvu v Teheranu, ki tam zastopa interese ZDA, izročila protestno pismo. Teheran ima namreč zanesljive dokaze, da je ameriška obveščevalna agencija Cia načrtovala, vodila in podpirala napad, v katerem je bil minulo sredo ubit 32-letni jedrski znanstvenik Mustafa Ahmadi Rošan. V terorističnem napadu, v katerem mu je nekdo na vrata avtomobila prilepil magnetno bombo, je umrl tudi njegov šofer.
Časopis Wall Street Journal medtem poroča, da se razmere zaostrujejo, saj naj bi grozila nevarnost izraelskega napada na Iran, potem ko je ta priznal, da je začel plemenititi uran v podzemnem bunkerju Fordov blizu svetega šiitskega mesta Kom. Za Izrael naj bi to pomenil "prestop rdeče črte" in Washington obenem zasebno prepričuje izraelske voditelje, naj se ne spuščajo v enostranske napade na Iran, obenem pa se na to možnost pripravlja.
Iran zaradi napada zahteva obsodbo s strani Varnostnega sveta ZN kakor tudi generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna. Vendar pa so napadi na znanstvenike le začetek, če so informacije v medijih o napetostih med Washingtonom in Izraelom točne.
ZDA vpletenost zavračajo
ZDA so sicer vpletenost doslej zavračale, med drugim je to zatrdila tudi državna sekretarka Hillary Clinton. Izraelci pa so bolj zadržani. Predsednik Šimon Peres je dejal, da kolikor ve, Izrael v napad ni vpleten. Iranci so protestirali tudi pri Veliki Britaniji, saj naj bi se napadi začeli, odkar je obveščevalna agencija MI6 naznanila obveščevalne operacije proti državam, ki si prizadevajo priti do jedrskega orožja.
Predsednik ZDA Barack Obama naj bi pred dnevi osebno poklical izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, prihodnji teden pa odhaja v Tel Aviv na pogovore načelnik štaba združenih poveljstev ameriške vojske general Martin Dempsey. Na telefonu naj bi bil pogosto tudi obrambni minister Leon Panetta.
ZDA želijo, da Izrael počaka, saj naj bi se sankcije proti Iranu zaradi jedrskega programa že začele čutiti. Obama je konec lanskega leta podpisal nove sankcije, ki praktično onemogočajo državam plačilo za iransko nafto. Nekaj podobnega naj bi naslednji teden sprejela tudi EU. Sankcije naj bi že prizadele izvoz nafte in v Iranu dva meseca pred parlamentarnimi volitvami narašča inflacija.
Iran je pred dnevi grozil z blokado Hormuške ožine na vstopu v Perzijski zaliv in posvaril ZDA, naj tja ne vračajo letalonosilk. ZDA pa so v odgovor k tamkajšnji bojni skupini letalonosilke sedaj poslale še drugo. Nekaj znamenj popuščanja napetosti je, saj so ameriški mornarji nedavno kar dvakrat rešili iranske mornarje v težavah. Teheran pa je sporočil, da je pripravljen na resna pogajanja o jedrskem programu in sprejem inšpektorjev.
Kljub temu pa se ZDA pripravljajo na morebitno zaostrovanje. V nevarnosti naj bi bil kompleks veleposlaništva v Bagdadu, ZDA pa povečujejo tudi varnostne ukrepe okoli drugih vojaških baz v regiji. Prav tako naj bi Washington pospešil dobave orožja zaveznikom, kot sta Savdska Arabija in Združeni arabski emirati.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.