FOTO: Kaos v ukrajinskem parlamentu

V ukrajinskem parlamentu je zaradi nestrinjanja glede potrditve sporazuma z Rusijo o podaljšanju najema ukrajinskega pristanišča Sevastopol za rusko črnomorsko floto med poslanci izbruhnil pretep. Pričeli so se obmetavali z jajci, nekdo pa je odvrgel dimno bombo.

Pred parlamentom so se zbirali privrženci ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, ki podpirajo sporazum, in nekdanje premierke Julije Timošenko, ki sporazumu nasprotujejo. Po poročanju Reutersa je bilo protestnikov več tisoč. Spopadli pa naj bi se tudi s policijo, ki je zastražila poslopje parlamenta.

Sporazum, ki podaljšuje najem pristanišča v Sevastopolu za rusko črnomorsko floto, sta Janukovič in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev podpisala 21. aprila, ob tem pa sta se dogovorila tudi za 30-odstotni popust pri ceni ruskega plina za Ukrajino.

Janukovič krši ustavo?

Po vsem tem dogajanju pa je ukrajinski parlament vendarle potrdil sporazum z Rusijo. Sporazum je podprlo 236 koalicijskih poslancev. Janukovič je sicer večkrat poudaril, da prisotnost ruske vojske ne bo ogrozila ukrajinskih nacionalnih interesov, bo pa omogočila okrepitev evropske varnosti. Nasprotniki Janukoviča poudarjajo, da deluje v nasprotju z ustavo.

Ruska duma je sporazum medtem potrdila brez zapletov. Zanj je glasovalo 410 poslancev, proti ni bil nihče. Ukrajino je obiskal tudi ruski premier Vladimir Putin, ki je z obiskom želel poglobiti vezi med državama. Putin je izrazil presenečenje nad nasprotovanjem sporazumu v Ukrajini. Kot je dejal, Timošenkova v času, ko je bila premierka, podaljšanju najema pristanišča v Sevastopolu ni nikoli nasprotovala.

Kot je spomnil Putin, bo Moskva v zameno za podaljšanje najema pristanišča za črnomorsko floto Ukrajini občutno znižala ceno plina in zagotovila tudi obsežne investicije v ukrajinsko industrijo. Po njegovi oceni bo Rusijo vse skupaj v desetih letih stalo od 40 do 45 milijard dolarjev.

Letos bo plinski dogovor Rusijo stal tri milijarde dolarjev, prihodnje leto pa štiri milijarde, kar bo pomenilo povečanje ruskega proračunskega primanjkljaja, je dodal Putin. Ob tem se je pošalil, da bi zaradi take cene "lahko skupaj pojedel" Janukoviča in ukrajinskega premiera Mikolo Azarova.

V Ukrajini prisotni vse od 18. stoletja

Ruska vojska je v mestu Sevastopol prisotna vse od vladavine Katarine Velike v 18. stoletju. Po neodvisnosti Ukrajine in izstopom iz Sovjetske zveze bi vojaška flota morala pristanišče zapustiti do leta 2017. Ruska vojska ima v pristanišču okoli 16.200 ljudi, nekaj podmornic, 40 ladij, vozila z raketnimi izstrelišči in druge ladje.

Viktor Janukovič je 25. februarja prisegel kot novi ukrajinski predsednik, pri tem pa se je zavzel, da bi morala biti Ukrajina evropska država, a neuvrščena, torej ne kot del kakega bloka. Ukrajina torej ne bi smela iskati članstva v Natu ali v organizaciji kolektivne obrambe, ki jo v Srednji Aziji vodi Rusija, meni Janukovič.

Vrnitev Janukoviča na vrhovni politični položaj v Ukrajini zaznamuje konec obdobja oranžne revolucije, ki se je leta 2004 začela na predsedniških volitvah med njim in Juščenkom. So se pa po njegovi zmagi še okrepile politične delitve med vzhodom in zahodom Ukrajine; vzhod podpira Janukoviča, zahod pa Timošenkovo. Janukovič Timošenkovo zaradi poraza na volitvah tudi poziva k odstopu, sama pa ga po drugi strani izziva, naj jo poskuša odstaviti, če misli, da mu bo to lahko uspelo.