Iz Evropske unije je slišati opozorila, da so ukrepi turških oblasti zoper izobraževalni sistem, sodstvo in medije nesprejemljivi.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini in evropski komisar za širitev Johannes Hahn sta zaskrbljena zaradi izrednih razmer, ki so jih oblasti s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom na čelu razglasile v sredo zvečer. Oba omenjena pozivata Erdogana, naj spoštuje zakone, pravice in svoboščine ljudi.
"Skrbno spremljamo razvoj dogodkov v Turčiji po uvedi izrednih razmer... Turške oblasti pozivamo, naj v vseh okoliščinah spoštuje vladavino prava, človekove pravice in temeljne svoboščine, vključno s pravico do poštenega sojenja za vse posameznike," sta zapisala.
Obstaja namreč utemeljen strah, da bodo oz. so že v Turčiji kršene pravice posameznikov. Številni se sprašujejo, kako se je lahko Erdogan lotil čistke tako hitro. To pomeni, da so določeni seznami "nezaželenih oseb" že obstajali. Turške oblasti tega dejstva niti ne skrivajo. Tako je sam Erdogan dejal, da so varnostne službe že v preteklosti imele določene sume. "Zakoni so onemogočali, da sprejmemo določene korake. S samim poskusom državnega udara pa so pokazali, da so aktivni in tako so na dan priplavale tudi njihove povezave znotraj državnih struktur," se je branil Erdogan.
Hahn in Mogherinijeva sta oba opozorila, da se 15. člen konvencije o človekovih pravicah, ki državam podpisnicam omogoča odvzem določenih pravic v času vojne ali izrednih razmer, izvaja pod strogimi določili. Erdogana sta pozvala, naj ta določila spoštuje, saj ima vsak posameznik pravico do poštenega sojenja.
Hahn je med drugim na Twitterju zapisal, da je globoko zaskrbljen nad aretacijo novinarja in borca za človekove pravice Orhana Kemala Cengiza, kateremu naj ne bi omogočili niti kontakt z odvetnikom.
Slovenija obžaluje odločitev Turčije
Na zunanjem ministrstvu so dejali, da Slovenija obžaluje odločitev Turčije, da prekine izvajanje konvencije o človekovih pravicah, in ob tem opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 15. člena ni mogoče derogirati pravic iz 2. člena (pravica do življenja), kakor tudi ne iz 3. člena (prepoved mučenja), prvega odstavka 4. člena (prepoved suženjstva) ter 7. člena (ni kazni brez zakona) Evropske konvencije o človekovih pravicah. Z derogacijo, ki je v sami osnovi namenjena ohranjanju vladavine prava in temeljnih človekovih pravic, konvencija v Turčiji ne preneha veljati, so poudarili.
Dodali so, da Slovenija pozorno spremlja razvoj položaja v Turčiji po poskusu vojaškega udara in pričakuje, da bo Turčija v ukrepih po razglasitvi izrednih razmer, kot aktivna in dolgoletna članica Sveta Evrope, izkazala polno zavezanost demokratičnim načelom ter spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Erdogan napovedal reorganizacijo turške vojske
Erdogan je v pogovoru za Reuters napovedal reorganizacijo turške vojske. Kot je dejal, je pred poskusom državnega udara prišlo do velikih obveščevalnih napak, vojsko pa bodo hitro reorganizirali, da bi preprečili morebitni drugi poskus prevrata.
Dejal je tudi, da verjame, da bo reorganizacija vojske oboroženim silam prinesla svežo kri. "Potem, ko se je vse to zgodilo, mislim, da so se naučili pomembne lekcije. To je proces, ki poteka in ne bomo se ustavili. Nadaljevali bodo dejavno. Imamo načrte," je še dejal Erdogan.
Napovedal je tudi, da bo sestanek vrhovnega vojaškega sveta, ki je najvišji organ v državi za nadzor vojske, morda že teden prej, kot je bilo načrtovano prvotno. Prvotno je bilo napovedano za 1. avgust. Svetu predseduje predsednik, v njem pa sta tudi obrambni minister in načelnik generalštaba turške vojske.
Turški predsednik je sicer 15. julij, dan neuspelega poskusa državnega udara, že razglasil kot dan spomina na žrtve udara. "Prihodnje generacije ne bodo nikoli pozabile junakov, ki so se borili za demokracijo," je dejal.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.