Tujina

V Turčiji zmagali zmerni islamisti

Ankara/Carigrad, 03. 11. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Prvi izidi turških predčasnih parlamentarnih volitev kažejo, da je zmerna islamistična Stranka za pravico in razvoj (AKP) dobila večino. Predsednik AKP Erdogan pa ne bo mogel biti premier, ker zaradi spodbujanja verske nestrpnosti do leta 2003 ne sme delovati v politiki.

Veselje volilcev Recepa Tayyipa Erdogana
Veselje volilcev Recepa Tayyipa Erdogana FOTO: Reuters

Po preštetih 13-ih odstotkih glasov predčasnih parlamentarnih volitev v Turčiji kaže, da sta 10-odstotni prag za vstop v parlament dosegli le Stranka za pravico (AKP) in Republikanska ljudska stranka (CHP). Podpredsednik AKP Abdullah Gul je sporočil, da bo po sedanjih rezultatih njegova stranka lahko sama oblikovala vlado. AKP naj bi prejela 35 odstotkov glasov, CHP 19, ostale stranke pa niso dosegle volilnega praga. Stranka premiera Buelenta Ecevita Stranka demokratske levice tokrat ne bo vstopila v parlament. Končni uradni izidi bodo znani v sredo.

Predčasne volitve so bile razpisane julija zaradi vladne krize o nesoglasju glede reform, potrebnih za vstop Turčije v EU.

Zmago AKP nekdanjega župana Carigrada Recepa Tayyipa Erdogana in dosego volilnega praga s strani CHP nekdanjega ministra za gospodarstvo Kemala Dervisa so napovedovale že javnomnenjske raziskave. Medtem pa v skladu s pričakovanjem Stranka demokratske levice (DSP) premiera Buelenta Ecevita glede na prve podatke po zaprtju volišč ni prejela zadostnega števila glasov za vstop v parlament. 77-letni Ecevit je glede morebitne zamenjave na oblasti ob oddaji glasu na volišču v Ankari sicer izrazil optimizem z besedami, da verjame, da bo demokracija po volitvah okrepljena.

Predsednik AKP zagotovo ne bo premier

Glavna favoritinja volitev je zmerna islamistična Stranka za pravico in razvoj (Foto: Reuters)
Glavna favoritinja volitev je zmerna islamistična Stranka za pravico in razvoj (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Ker so vodji AKP Erdoganu prepovedali udeležbo na volitvah, stranka nima kandidata za premiera, imenovala pa naj bi ga dan po volitvah. Erdoganu je sodelovanje na volitvah volilni odbor prepovedal 20. septembra na podlagi odločitve sodišča iz leta 1998, v skladu s katero je bil Erdogan zaradi spodbujanja verske nestrpnosti obsojen na deset mesecev zapora in pet let prepovedi delovanja v politiki. Erdogan tako zagotovo ne bo novi premier.

Incidenti na voliščih

Neznanci so v valu 'volilnega nasilja' med drugim v mestu Manavgat na jugu Turčije zažgali tudi urad prokurdske stranke HADEP.

41,4 milijona volilnih upravičencev je volilo poslance v 550-članski parlament med kandidati 18 strank. Volitve je zaznamovalo več incidentov. V neki vasi v pokrajini Kahramanmaras na jugovzhodu Turčije so bili med odhodom z volišča ustreljeni trije ljudje. Incident je verjetno sprožil spor zaradi zemlje, umrla pa sta neka ženska in njena dva sinova. Moža in še enega sina so s hudimi strelnimi ranami prepeljali v bolnišnico.

V nasilnih prepirih pred volišči je bilo na jugovzhodu Turčije ranjenih devet ljudi. V pokrajini Siirt so štiri ranjene volivce prepeljali v bolnišnico. Ti so se spopadli s palicami, potem ko je predsednik lokalne volilne komisije čakajoče le še posamično spuščal na volišče.

V pokrajini Batman pa so si med oddajanjem glasov v lase skočili privrženci Stranke za pravico in razvoj in Republikanske ljudske stranke. Pet ranjenih so oskrbeli ambulantno.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10