V Turčiji po aretaciji predstavnikov prokurdske HDP odjeknila eksplozija: 100 ranjenih, osem mrtvih

Zjutraj je v največjem pretežno kurdskem mestu v Turčiji Diyarbakirju odjeknila eksplozija.

Ranjenih je bilo najmanj 100 ljudi, osem oseb pa je umrlo. Vse kaže, da je šlo za eksplozijo avtomobilske bombe, ki so jo nastavili člani "separatistične teroristične skupine", so predstavniki lokalnih oblasti dejali francoski tiskovni agenciji AFP. Dva prebivalca območja, kjer je prišlo do eksplozije, sta za AFP povedala, da sta videla minibus, ki ga je razneslo pred policijsko postajo.

Eksplozija je odjeknila nekaj ur po tem, ko so oblasti zaradi zaslišanja v nočnih racijah pridržale 11 poslancev prokurdske Ljudske demokratske stranke (HDP), tudi sopredsedujoča stranki Selahattina Demirtasa in Figen Yuksekdag.

Eksplozija je odjeknila v bližini policijske postaje, kamor so jih odpeljali po aretaciji, poroča Guardian.

Kmalu po aretacijah si v Turčiji onemogočili dostop do družbenih omrežij, kot so Twitter, Facebook, YouTube in Whatsapp, poroča BBC. Dostop do njih je bil onemogočen tudi uporabnikom, ki so do njih skušali dostopati prek navidezno zasebnega omrežja (VPN).

Demirtas je bil pridržan na svojem domu v Diyarbakirju na jugovzhodu države, medtem ko so Yuksekdagovo prijeli v njeni hiši v Ankari. Demirtas je v svojih zadnjih objavah na spletnem družbenem omrežju Twitter sledilcem sporočil, da so varnostne sile na njegovem pragu.

Demirtas in Yuksekdagova sta sicer v ločenih primerih obtožena širjenja teroristične propagande, Demirtas pa naj bi tudi spodbujal nasilje v smrtonosnih protestih oktobra 2014. Po navedbah vlade je do pridržanja prišlo, potem ko se voditelji HDP niso pojavili pred tožilci na pričanju.

Maja je turški parlament na pobudo Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) predsednika Recepa Tayyipa Erdogana za 55 od skupno 59 poslancev HDP umaknil imuniteto pred pregonom.

Eden izmed prijetih poslancev je za BBC dejal, da so bile aretacije "popolnoma nezakonite". "Ti ostri ukrepi nimajo nič opraviti s postopkovnim pravom, kazenskim pravim ali katerim drugim pravom sploh, niti z ustavo. Gre za nezakonito ugrabitev poslancev HDP. Turška vlada je na poti nacistične diktature. Ali bo turška vlada upoštevala upoštevala mednarodno sprejete standarde parlamentarne demokracije, to je bistveno vprašanje," je dejal. 

Policija je preiskala tudi sedež stranke v Ankari.

Uradna Ankara že nekaj časa vztraja, da je HDP podaljšek prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK). HDP te trditve odločno zanika in jih označuje za politično motivirane in navaja, da je bilo od julija lani pridržanih več kot 5000 ljudi, povezanih s stranko, več kot 1000 jih je bilo uradno aretiranih zaradi različnih obtožb, tudi terorizma.

ZDA, Evropska unija in Turčija PKK namreč uvrščajo med teroristične organizacije.

Nekaj ur po pridržanjih in eksploziji je Evropska unija izrazila zaskrbljenost nad dogajanjem v Turčiji. "Izredno smo zaskrbljeni nad aretacijami. Smo v stiku z oblastmi. Sklicali smo srečanje veleposlanikov EU v Ankari," je na družbenem omrežju Twitter zapisala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

V Turčiji še vedno vladajo izredne razmere po julijskem neuspešnem državnem udaru, to pa predsedniku Erdoganu dovoljuje, da zaobide parlament, ko sprejema nove zakone, ter omejuje pravice in svoboščine.

Zaradi domnevnih povezav z udarom so oblasti odpustile 100.000 javnih uslužbencev. 

HDP je v turški parlament prvič prišla lani, ko je dobila 59 sedežev in postala tretja največja stranka v državi.