Tržaški župan Robert Dipiazzo se zaradi postavitve kipa spopada s številnimi kritikami zaradi spogledovanja s fašizmom. Ob razkritju kipa so sicer protestirali tudi antifašisti, a je zaradi poostrenih varnostnih ukrepov dogodek minil brez incidentov. Italijanske oblasti, tako na državni kot ponekod tudi na lokalni ravni, v zadnjih letih obujajo iredentistične težnje in se pri sklicevanju na "zgodovinske resnice" ne distancirajo od ozemeljskih teženj po Istri, Kvarnerju in Dalmaciji. Kot so sporočile lokalne oblasti, so kip Gabrieleja D’Annunzia postavili zaradi njegovih umetniških zaslug, vendar gre za pesnika, ki v tem mestu ni deloval.
Na italijansko provokacijo se je že odzvala hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović. "Reka je in bo ostala ponosen del hrvaške domovine. Razkritje kipa, ki poveličuje iredentizem in okupacijo, je nesprejemljivo," je predsednica zapisala na Twitterju. Ob tem je dodala, da hrvaško-italijansko sodelovanje danes temelji na vrednotah, ki so popolno nasprotje načelom človeka, ki so mu postavili "škandalozni spomenik delitve".
Hrvaško zunanje ministrstvo je v protestni noti, ki jo je izročilo italijanskemu veleposlaniku v Zagrebu, zapisalo, da "čeprav gre za odločitev lokalnih oblasti, ta poteza ne samo spodkopava prijateljske in dobrososedske odnose med državama, ampak tudi časti ideologijo in dejanja, ki so v popolnem nasprotju z evropskimi vrednotami".
Ustaviti barbarski in slovenski val
D’Annunzio se sicer nikoli ni opredelil za fašista, a je njegov naskok na Reko, 16-mesečna okupacija in razglasitev neodvisne države Italijanska uprava za Kvarner, služil kot navdih Benitu Mussoliniju za pohod na Rim. D’Annunzio je namreč leta 1919, v času teritorialnih zmešnjav po razpadu Avstro-Ogrske, s prostovoljni legionarji zavzel pomembno pristaniško mesto Reka. Bojeviti pesnik je Reko želel priključiti Italiji ter tudi "zaustaviti barbarski in slovenski val" pred prodorom do Trsta in Gorice, piše časnik Delo. D’Annunzio je v svojih delih tudi omenjal "južnoslovansko drhal".
Hrvaški policisti v četrtek aretirali 16 neofašistov
Pohod italijanskih neofašistov na Reko ob 12. septembru, ko je minilo natančno sto let od italijanske zasedbe največjega hrvaškega pristanišča, je bil pazljivo načrtovan, danes poroča časnik Jutarnji list, ki se sklicuje na neuradne vire. Navaja, da je več deset pripadnikov italijanske fašistične skupine, ki se je poimenovala Gli idraulici (vodovodarji), na različne načine poskusilo priti na Reko, z avtobusi, motorji in manjšimi letali.
Hrvaško notranje ministrstvo je potrdilo, da so pet italijanskih državljanov pridržali na letališču na otoku Krk, potem ko so v njihovi prtljagi našli neprimerne vsebine, ki so jih ocenili kot provokativne glede na obletnico zasedbe. Italijanski državljani so prispeli na Krk v dveh manjših športnih letalih.
Pred tem je reška policija v četrtek prijela še štiri italijanske državljane pri poslopju nekdanje Guvernerjeve palače, v kateri je imel začetnik fašizma D'Annunzio svojo rezidenco, potem ko je vkorakal na Reko 12. septembra 1919. Ta dogodek častijo fašisti.
Ob ograji poslopja, ki je danes mestni muzej pomorstva in zgodovine, so neznane osebe v noči na četrtek postavile zastavo nekdanje Kraljevine Italije in tudi Italijanske uprave za Kvarner, ki jo je kot neodvisno državo razglasil D'Annunzio.
Hrvaška policija je do četrtka zvečer pridržala 16 italijanskih državljanov zaradi kaljenja reda in miru. Izrekli so jim denarne kazni in prepovedali vstop na Hrvaško, je še poročal zagrebški časnik. Dodaja, da so hrvaške varnostne službe pri preprečevanju vstopa italijanskih fašistov sodelovale z italijanskimi kolegi. Pridržane osebe imajo med 19 in 74 let.
