Kakih 100.000 protestnikov se je tako zbralo v maroški prestolnici Rabat in v mestu Mohamedia 65 kilometrov južno od Rabata. V Kairu in Aleksandriji se je na demonstracijah proti ameriški politiki do Iraka zbralo kakih 7500 študentov, medtem ko je demonstracije v tunizijskem mestu Gafsa na jugozahodu države preprečila policija.
Protest 250 golih Avstralcev
Protesti, ki se jih je udeležilo tudi kakih 200 Američanov, Kanadčanov, Avstralcev in Britancev, so potekali še v bližini nepalske prestolnice Katmandu. Posebno obliko protesta pa je izbralo kakih 250 Avstralcev, ki so se proti podpori avstralske vlade ameriški politiki do Iraka na nekem rugbyjskem igrišču slekli do golega, nato pa legli na travo in oblikovali napis Peace Man.
V Manili je protestiralo okoli 300 tisoč Filipincev, ki jim je spregovorila tudi predsednica države Gloria Macapagal Arroyo, sicer goreča zagovornica ameriške protiteroristične kampanje. V svojem govoru predsednica svojega ameriškega kolega Georgea Busha ni omenila, se je pa zavzela za to, da bi se iraški predsednik Sadam Husein odpovedal orožju za množično uničevanje.
V protivojne aktivnosti so se vključili tudi italijanski pacifisti, ki so ta konec tedna skušali blokirati vlake, ki so prevažali ameriško vojaško opremo. Mladi aktivisti, ki ji podpira tudi vojni nenaklonjeno italijansko javno mnenje, so skušali blokirati prihod prvih treh od skupno 26 vlakov v oporišče Camp Darby blizu Pise. To jim sicer ni uspelo, so pa vlake s svojimi blokadami precej upočasnili.
Papež ponovno pozval k miru
Novi poziv k miru je med današnjo mašo na Trgu Svetega Petra v Vatikanu izrekel tudi papež Janez Pavel II. "Verniki in prebivalci vsega sveta so zaskrbljeni zaradi groženj z vojno," je dejal papež in poudaril, da bi utegnila vojna "vznemiriti ves Bližnji vzhod". "Nikoli ne bomo mogli biti srečni, če si bomo stali nasproti. Prihodnost človeštva ne bo nikoli zagotovljena s terorizmom in logiko vojne," je še menil Sveti oče in katolikom naložil, naj bodo "stražarji miru".
Posledice podpore politiki Washingtona do Iraka vse bolj čuti tudi španski premier Jose Maria Aznar, ki se je v soboto mudil na obisku pri ameriškem predsedniku Bushu na njegovem ranču v teksaškem Crawfordu. Tako so opozicijski socialisti ostro obsodili stališče premiera glede iraške krize in zahtevali, naj se "nemudoma" pojavi pred parlamentom ter pojasni "resnične namene" v konfliktu. Vse manj je Aznarju naklonjena tudi španska javnost. Javnomnenjska anketa, ki jo je danes objavil dnevnik El Mundo, je namreč prvič po Aznarjevem prihodu na oblast leta 1996 pokazala, da je podpora njegovi desnosredinski Ljudski stranki nižja v primerjavi s socialisti. Medtem ko bi na volitvah za prvo glasovalo 38,5 odstotka vprašanih, pa bi socialiste podprlo 40,2 odstotka anketirancev.