Komisija prešteva glasove

V drugem krogu predsedniških volitev v Zimbabveju se je za predsedniški položaj potegoval le sedanji predsednik Robert Mugabe. Okoli 9.000 volišč po vsej državi se je zaprlo ob 19. uri. Kot so sporočili iz zimbabvejske volilne komisije, so preštevanje glasovnic začeli takoj po zaprtju volišč, kljub temu pa prvih rezultatov po njihovih navedbah ne gre pričakovati pred soboto.

Na volitve je bilo pozvanih okoli 5,9 milijona volivcev, ki so teoretično lahko izbirali med 84-letnim Mugabejem in vodjo opozicije, 58-letnim Tsvangiraijem. Slednji je v prvem krogu 29. marca prejel največ glasov, a se je minulo nedeljo zaradi stopnjevanja nasilja nad njegovimi privrženci, ki je po njegovih navedbah terjalo 86 mrtvih, umaknil iz predsedniške tekme. Zimbabvejske oblasti so njegov umik zavrnile, češ da se je zanj odločil prepozno.

Tsvangirai je v petek v elektronskem pismu, ki so ga prejeli v Južnoafriški republiki, volilni dan označil za "dan ponižanja in sramote". "To danes niso volitve. To je še en tragičen dan v zgodovini našega naroda," je zapisal.

"Rezultati današnjega dne ne bodo povedali ničesar, saj ne bodo odsevali volje zimbabvejskega ljudstva, temveč le strah Zimbabveja," je v pismu, v katerem je volivce petkrat pozval, naj ne tvegajo življenja, še zapisal Tsvangirai. "Če je mogoče, vas prosimo, da danes ne volite. A če boste morali zaradi groženj voliti za Mugabeja, to storite," je dodal.

Tsvangirai je pozival mednarodno skupnost, naj izidov volitev ne prizna, ob tem pa nakazal, da še vedno obstaja možnost pogajanj med zimbabvejsko vlado in opozicijo o oblikovanju začasne prehodne vlade. Znova je pozval tudi afriške voditelje, naj pomagajo Zimbabvejcem, da bi v teh pogajanjih le našli skupen jezik.

Volitve v znamenju napetosti

Pred nemško veleposlaništvo v Harareju se je zateklo okoli 60 ljudi, ki so iskali pomoč pred nasiljem državnih milic."Seveda jih nismo mogli sprejeti," je povedal predstavnik nemškega veleposlaništva v Zimbabveju, ki je poudaril, da zbrana množica niti ni prosila za vstop v poslopje veleposlaništva. "Mislim, da so si želeli le, da bi poskrbeli zanje, zato smo navezali stik z nekaterimi humanitarnimi organizacijami, ki pa v tistem trenutku niso mogle pomagati," je dodal. Skupina naj bi prostor pred poslopjem veleposlaništva zapustila po dobrih treh urah, ko naj bi jih od tam odvedla zimbabvejska policija.

Sicer pa je Evropska komisija volitve medtem označila za farso in napovedala, da ne bo spoštovala ne veljavnosti ne legitimnosti rezultatov.

Krize v Zimbabveju pa niso zaobšli niti zunanji ministri držav članic skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije G-8, ki so v petek in v četrtek zasedali v japonskem Kjotu. V posebni izjavi so zatrdili, da zimbabvejske vlade ne bodo priznali za legitimno, če ne bo odsevala volje ljudstva. Obsodili so ravnanje oblasti, ki so s sistematičnim nasiljem, obstrukcijo in ustrahovanjem preprečile svobodno in pošteno izvedbo drugega kroga volitev. Ob tem je ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice poudarila, da bi zaradi takega ravnanja Varnostni svet Združenih narodov moral razmisliti o morebitni uvedbi sankcij proti Zimbabveju. Dejala je, da se bodo ZDA, kot predsedujoče VS ZN, potrudile, da bo ta še do 1. julija obravnaval krizo, nastalo v tej južnoafriški državi.