Nevladna organizacija za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) je sporočila, da je na podlagi odstotkov pregledanih glasovnic na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji zmagala Srbska radikalna stranka (SRS) haaškega obtoženca Vojislava Šešlja. Zanjo naj bi glasovalo približno milijon od skupno več kot 6,5 milijona volilnih upravičencev v Srbiji. Po podatkih CeSID je bila volilna udeležba na volitvah skoraj 60-odstotna oziroma se je volitev udeležilo približno 3,85 milijona volilnih upravičencev.
Radikalcem, ki naj bi po vzorcu imeli 27,5 odstotka glasov naj bi sledila Demokratska stranka Srbije (DSS) Vojislava Koštunice s 670.000 glasovi (17,4 odstotka), Demokratska stranka (DS) pokojnega Zorana Djindjiča s 490.000 glasovi (12,7 odstotkov), G17 plus Miroljuba Labusa s 440.000 glasovi (11,4 odstotka), zveza Srbskega gibanja za obnovo (SPO) Vuka Draškoviča in Nove Srbije (NS) Velimirja Iliča s 315.000 glasovi (8,2 odstotka) in Socialistična stranka Srbije (SPS) Slobodana Miloševiča z 240.000 glasovi (7,6 odstotka).
Do opoldneva je glasovala večina od 19 nosilcev volilnih list strank, koalicij in skupin, kolikor jih je na glasovnici, kot tudi vodilnih predstavnikov članic zdaj že nekdanje vladajoče zveze Demokratične opozicije Srbije (DOS), ki so jih na voliščih čakali številni novinarji. Nosilec liste Demokratske stranke (DS) Boris Tadić je po oddaji glasovnice povedal, da današnje volitve pomenijo določeno vrsto "političnega preobrata" in da potekajo v povsem drugačnem vzdušju kot prejšnje, ko se je srbsko politično prizorišče soočalo s precejšnjo stopnjo destruktivnosti in agresivnosti.
Srbski premier Zoran Živković, ki je enako kot Tadić podpredsednik DS, pa je zatrdil, da prihodnja vlada ne bo imela finančnih problemov, ker bo od njegove nasledila 350 do 400 milijonov evrov neporabljenih prihodkov od privatizacije. Kot je še povedal, bo nova vlada dobila za doto tudi spomin na napake, ki jih je napravila, a tudi popravila prejšnja, tako se jim bo lahko izognila pri svojem delu.
Vodja in nosilec liste Demokratske stranke Srbije (DSS) Vojislav Koštunica je izrazil prepričanje, da bodo volitve prispevale k deblokadi državnih ustanov, k politični stabilnosti Srbije, h krepitvi državne skupnosti Srbije in Črne gore (SČG) in k pospešitvi vstopanja v evropske povezave. Zadnji predsednik ZRJ je tudi prepričan, da bo imela njegova DSS "odločilni vpliv v srbskem parlamentu, v skladu s tem vplivom pa bo prevzela tudi odgovornost za nadaljnje politične spremembe in reforme v republiki".
Zunanji minister SČG in vodja Državljanske zveze Srbije (GSS) Goran Svilanović, katere poslanski kandidati so na volilni listi DS, je izpostavil, da Srbija potrebuje novo vlado, ki bo stabilna in ki bo nadaljevala pred tremi leti začete reforme. Svilanović se je izognil napovedi o strankah, ki bodo oblikovale novo vlado, zatrdil pa je, da bodo pogovori o tem stekli že ta večer, ko bodo znani začasni volilni izidi. Kot je še povedal, bo prišlo do sprememb tudi v parlamentu in ministrskem svetu državne skupnosti SČG.
Šešljev namestnik Tomislav Nikolić, ki je vodil predvolilno kampanjo SRS, je danes po oddaji glasovnice izrazil upanje, da bi njegova stranka samostojno oblikovala novo vlado. Za to pa bi morali dobiti 126 od 250 poslanskih sedežev, kolikor jih ima srbski parlament.
Volitve spremljajo številne organizacije
Srbski statistični urad, izkušena nevladna organizacija CeSID ter volilni štabi udeleženk bodo čez dan sporočali začasne neuradne podatke o volilni udeležbi, neuradne podatke o izidu volitev pa naj bi objavili že nekaj ur po zaprtju volišč. Potek volitev spremlja več kot 200 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), približno 30 opazovalcev Evropske unije ter dobrih 14.200 opazovalcev CeSID.
Bodo zmagali Šešljevi radikali?
Javnomnenjske raziskave so napovedovale, da bo največ glasov dobila Srbska radikalna stranka (SRS) Vojislava Šešlja in da bo poleg nje zavezujoči 5-odstotni volilni prag za vstop v skupščino premagalo samo še pet ali šest strank ali koalicij. Najbolj resne kandidatke so Demokratska stranka Srbije (DSS) Vojislava Koštunice, G17 plus Miroljuba Labusa in Demokratska stranka (DS) pokojnega Zorana Đinđića, katere predvolilno kampanjo je vodil njen podpredsednik Boris Tadić.
Po izsledkih omenjenih raziskav naj bi 5-odstotni volilni prag zanesljivo dosegli še Socialistična stranka Srbije (SPS) Slobodana Miloševića ter zveza Skupaj za Srbijo, v kateri sta Srbsko gibanje za prenovo (SPO) Vuka Draškovića in Nova Srbija (NS) Velimirja Ilića, precej možnosti za to naj bi imela tudi koalicija manjšinskih in regionalnih strank Zveza za strpnost Nenada Čanaka, Rasima Ljajića in Jožefa Kase. Bolj negotova naj bi bila usoda strank in zvez, na čelu katerih so prav tako vodje zdaj že nekdanje vladajoče zveze Demokratične opozicije Srbije (DOS).
