Tujina

V Srbiji aretirali tisoč ljudi

Beograd, 20. 03. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Od uvedbe izrednih razmer oziroma po atentatu na premiera Zorana Đinđića je policija v Srbiji aretirala približno tisoč ljudi. Vršilka dolžnosti predsednika republike Nataša Mićić pa je prebivalce Srbije pozvala, naj pomagajo pri preiskavi atentata na Đinđića.

V sredo aretirani namestnik srbskega javnega tožilca Milan Sarajlić je priznal, da je bil na plačilnem seznamu Dušana Spasojeviča Šiptarja, vodje t.i. zemunskega klana, ki naj bi bil odgovoren za Đinđićev umor.

Predsednik skupščine državne skupnosti Srbije in Črne gore (SČG) Dragoljub Mičunović je povedal, da med doslej aretiranimi ni skoraj niti enega, ki ne bi imel kriminalnega dosjeja, in da so pri aretiranih zaplenili nekaj deset tisoč kosov orožja. Akcije proti organiziranemu kriminalu, ki so se jih lotile beograjske oblasti, pomenijo boj proti vzporedni oblasti oboroženih ljudi oziroma boj z najhujšo dediščino režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Srbska vlada je sporočila, da je v sredo aretirani namestnik srbskega javnega tožilca Milan Sarajlić priznal, da je bil na plačilnem seznamu enega od voditeljev t.i. zemunskega klana Dušana Spasojevića Šiptarja in da je dobival navodila tudi od drugih voditeljev klana, kot na primer od nekdanjega poveljnika posebnih policijskih enot Milorada Likovića Legije. Povedal je še, da je doslej dobil 150.000 od načrtovanega milijona evrov, kot tudi, da je imel nalogo obstruirati vse policijske preiskave, ki so se jih lotile oblasti po padcu Miloševićevega režima 5. oktobru 2000, in ki so se nanašale na uboj novinarja Slavka Čuruvije, poskus atentata na vodjo SPO Vuka Draškovića, uboj namestnika notranjega ministra Radovana Stojćića Badže, uboj direktorja JAT Žika Petrovića in na druge uboje.

V.d. predsednika Srbije Nataša Mićić je sicer v sredo v sporočilu za javnost pozvala prebivalce k enotnosti, pa tudi k pomoči oblastem pri preiskavi atentata na Đinđića. Izpostavila je, da pristojni organi polagoma oblikujejo mozaik protidržavne dejavnosti in da Srbija nima opravka s klasičnimi kriminalci, ampak z ostankom kriminalnega državnega aparata Miloševićevega režima. Sporočila je tudi, da izredno stanje v državi ne bo trajalo predolgo in da z njim uvedene omejitve državljanskih pravic in svoboščin ne bodo prestopile nujnih okvirov.