Ostalim pretendentom za mesto predsednika Srbije je komisija naložila, naj v dveh dneh priložijo kandidaturi manjkajoče podpise svojih privržencev, ki jih mora biti najmanj 10.000.
Glavni favoriti
Favoriti na bližnjih volitvah so kandidat Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislava Šešlja, Tomislav Nikolić, vodja Demokratske stranke (DS) Boris Tadić in kandidat vladajoče zveze Dragan Maršičanin. Tem grozi, da jim bo precej glasov odvzel eden od najbogatejših Srbov, Bogoljub Karić, ki zatrjuje, da bo "prej ali slej" postal predsednik Srbije. Enake pretenzije imajo Bogoljub in njegovi trije brati tudi v ZDA in Kanadi, kamor so pošiljali svoje soproge, da jim rodijo potomce, da bi se tam prav tako potegovali za predsedniško mesto.
Analitiki napovedujejo, da se lahko omembe vrednega števila glasov (približno pet odstotkov) nadeja le še kandidat Miloševićevih socialistov (SPS) Ivica Dačić. Vsi ostali, med katerimi je tudi nekaj takih, ki so že večkrat kandidirali.
Kandidira tudi princesa
Med zadnjimi, ki so v nedeljo vložili kandidaturo, je bila princesa Jelisaveta Karadjordjević, ki naj bi vlogi priložila 10.609 sodno overjenih podpisov privržencev, vendar je komisija ugotovila, da ji do zavezujočih deset tisoč pravilno, na sodišču overjenih, manjka 54 podpisov. Še slabše se je odrezal v Srbiji znameniti Radivoj Milutinović z vzdevkom Muja Lopov, ki je kandidaturo podprl le s trinajstimi podpisi, komisiji pa pojasnil, da njegovi privrženci niso imeli denarja za sodno pristojbino, ki jo je treba plačati za potrditev podpisa. Mujo Lopov, ki je v minulih letih že trikrat (neuspešno) poskušal vložiti predsedniško kandidaturo, je v srbski javnosti "zaslovel" med drugim tudi zaradi javnega oglasa v beograjskih časnikih, v katerem je snubil glavno tožilko haaškega mednarodnega sodišča Carlo Del Ponte.
Bo Nikolić novi predsednik?
Po izsledkih vseh dosedanjih javnomnenjskih raziskav ima največ možnosti, da postane predsednik Srbije kandidat radikalcev Tomislav Nikolić, vprašanje naj bi bilo le, ali bo zmagal že v prvem ali šele v drugem krogu. Manjša volilna udeležba naj bi zagotovila zmago Nikoliću, večja pa daje v drugem krogu prednost Tadiću oziroma Maršičaninu.
Najnovejša je javnomnenjska raziskava beograjske agencije Faktor plus, katere izsledki naj bi pokazali, da bo Nikolić dobil 25,9 odstotka glasov, sledili pa naj bi mu Tadić (23,7 odstotka), Maršičanin (18,1 odstotka) in Karić z 11 odstotki glasov. Izsledki večine agencij naj bi poleg tega napovedovali, da ima v drugem krogu Maršičanin več možnosti za zmago nad Nikolićem kot pa Tadić.
Srbija brez predsednika od jeseni 2002
Jeseni 2002 se je mandat iztekel Milanu Milutinoviću iz Miloševićeve SPS, ki od konca januarja 2003 dela družbo svojemu nekdanjemu šefu in Vojislavu Šešlju v priporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Od tedaj so v Srbiji trikrat skušali izvoliti predsednika, vendar so bile volitve neuspešne zaradi zavezujoče 50-odstotne volilne udeležbe. Novi skupščinski sklic je marca izglasoval ustrezne spremembe volilnega zakona, s katerimi je omenjana udeležba odpravljena.
Spremenjeni zakon določa, da je zmagovalec na predsedniških volitvah kandidat, ki dobi najmanj 50 odstotkov glasov tistih, ki se udeležijo volitev. V nasprotnem primeru sledi drugi krog, v katerega se uvrstita dva kandidata z največ dobljenih glasov iz prvega kroga. Predsednik Srbije bo postal tisti, ki dobi v drugem krogu več glasov.
