Nasilje, ki so ga sprožili napadi protalibanskih islamistov, se še ni poleglo. Po navedbah predstavnikov organizacij za zaščito človekovih pravic je bilo ubitih že več kot 400 ljudi, še tisoči so morali zapustiti domove, poroča ameriška televizija CNN. Nasilje sicer pretresa sever države, najhuje pa je v okolici mesta Maiduguri.
Nigerijski predsednik Umar Yar'Adua je v torek zagotovil, da bodo varnostne sile polovile pripadnike skrajne islamske sekte Boko Haram, ki stoji za napadi. Njihovi privrženci, ki si želijo vzpostaviti režim podoben talibanskemu, oboroženi z mačetami, noži, doma narejenimi puškami in bombami napadao cerkve, policijske postaje, zapore in vladne zgradbe v sicer pretežno muslimanskem severu države.
Nasilje se je razširilo nad nigerijske zvezne države Kano, Yobe in Borno, vendar so ga v prvih dveh že zajezili. Najhuje je v Bornu, kjer živi vodja sekte Mohamed Yusuf, in katerega prestolnica je prav Maiduguri. Yusuf sicer radikalno nasprotuje zahodnjaškemu izobraževanju, Boko Haram v prevodu pravzaprav pomeni ''izobrazba je prepovedana''. Njegovi kritiki izpostavljajo, da je zato na svojo stran pridobil predvsem nepismeno, nezaposleno mladino.
Štiri zvezne države na severu države, vključno s tremi omenjenimi, so med 12 od skupno 36 nigerijskih zveznih držav, ki so v letu 2000 začele uvajati strožjo obliko šeriatskega prava, s tem pa povečale prepad med večinsko muslimanskim prebivalstvom in relativno velikimi krščanskimi skupnostmi. Vendar nigerijski predsednik poudarja, da pri nasilju ne gre za medverske spopade.
Na splošno namreč več kot 200 etničnih skupin, ki jim pripada približno 140 milijonov Nigerijcev, relativno miroljubno živijo druga ob drugi. Večja državljanska vojna je državo sicer pretresala med letoma 1967 in 1970, ko je bilo ubitih okoli milijon ljudi. Odtlej pa smo priča občasnim izbruhom nasilja, ki je pogosto verskega izvora.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.