Makedonski premier Nikola Gruevski je povedal, da je teroristična skupina, ki so jo razbili v Kumanovu, načrtovala množične morilske napade v Makedoniji. Njihov cilj naj bi bili trgovski centri in športni dogodki ter čim več smrtnih žrtev.
Gruevski se je zahvalili policiji za "visoko profesionalnost" pri akciji, pa tudi medicinskim ekipam, ki so pomagale številnim ranjenim. Ob tem je poudaril, da v Kumanovu "ni šlo za konflikt med Makedonci in Albanci, ampak spopad s skupino, ki je skušala destabilizirati Makedonijo ter za osebe, ki so ogrožale njeno ustavo".
Po njegovih besedah so bili med pripadniki te skupine tudi nekateri, ki so sodelovali že pri incidentu v Gošincu, ko je pred slabimi tremi tedni okoli 40 oboroženih in zamaskiranih mož z oznakami OVK vdrlo čez mejo med Kosovom in Makedonijo ter za kratek čas zavzelo makedonsko obmejno postojanko.
Gruevski je ob tem pozval, naj se dogodkov v Kumanovu ne izkorišča z dnevnopolitične potrebe. Napovedal je še, da bodo vsi, ki bodo ogrožali in želeli škoditi Makedoniji, končali kot razbita teroristična skupina.
Ubitih osem policistov
Tiskovni predstavnik makedonskega notranjega ministrstva Ivo Koteski je potrdil, da je bilo v akciji ubitih osem policitov, 37 pa ranjenih. Za zdaj nimajo podatkov o morebitnih žrtvah med civilisti.
Kdo so napadalci?
Koteski je dejal, da so med voditelji oborožene skupine Muhamed Krasniqi, Mirsad Ndrecaj, Sami Ukshini, Ber Rizaj in Dem Shehu. Trije od teh voditeljev naj bi se po najnovejših podatkih že v soboto predali policiji. A Koteski je dodal, da še vedno poskušajo potrditi njihovo identiteto.
Ne le grožnja Makedoniji, temveč celotni regiji
Po besedah Koteskega gre za eno najnevarnejših terorističnih skupin, ki je predstavljala grožnjo celotni regiji in je bila v preteklih letih vpletena v več napadov. Za nekatere njene člane pa je bila razpisana tudi mednarodna tiralica zaradi hudih zločinov.
Makedonska policija objavila posnetek "likvidacije teroristicne skupine". Bodite pozorni na oblacila. https://t.co/CrVWpp5bys
— Irena Joveva (@IJoveva) May 10, 2015
V ruševinah morda še kakšno truplo
Od 14 najdenih trupel oborožencev so doslej identificirali samo Xhaferja Zymberija iz kosovske Džakovice. Koteski ne izključuje možnosti, da bi v ruševinah našli še kakšno truplo, saj je območje spopadov precej razdejano in ga morajo še podrobneje preiskati.
Več kot 30 teroristov se je predalo
Makedonskim silam se je po njegovih besedah predalo več kot 30 teroristov. Skoraj vsi so makedonski državljani, z izjemo enega albanskega. V prostorih, kjer so se bili utrdili oboroženci, so našli tudi velike količine orožja.
Oblasti bodo proti aretiranim vložile kazenske ovadbe zaradi terorizma. Nekatere od aretiranih makedonskih državljanov so v preteklosti sicer že preganjali zaradi zločinov, kot so umori in ropi.
Sredi maja naj bi začeli z valom terorističnih napadov
Policija je iz pogovorov z nekaterimi od članov skupine, ki so se predali, izvedela, da je skupina v državo prišla na začetku meseca in se je pripravljala, da bi sredi maja začela teroristične napade na civilne in državne cilje.
Ivanov: Cilj napada je bila destabilizacija Makedonije
Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je po seji sveta za nacionalno varnost ostro obsodil poskus rušenja reda in varnosti v Makedoniji, katerega cilj da je bila destabilizacija države. Obenem je poudaril, da je preprečena namera teroristov, da bi povzročili kaos v državi. "Na seji sveta za nacionalno varnost, ki so se je udeležili tudi predstavniki opozicije, je bil najostreje obsojen udar zoper varnost države, katerega cilj je bila destabilizacija Makedonije," je povedal Ivanov.
Predsednik je po seji, na kateri so obravnavali razmere po spopadih v Kumanovu, še dejal, da so v zdaj že končani operaciji vse institucije imele konkretne naloge, teroristi pa da so nameravali izvesti več napadov na več lokacijah s številnimi civilnimi žrtvami.
Po besedah Ivanova so najvišje makedonske institucije v posvetovanju z obveščevalnimi službami vedele, da teroristi nimajo podpore lokalnega prebivalstva, a da jih vseeno niso podcenjevali in zato izvedli akcijo v tolikšnem obsegu.
O obstoju te skupine so po njegovih pojasnilih obvestili predstavnike zveze Nato in EU, vendar pa "ta komunikacija ni dala veliko rezultatov". Ivanov je ob tem poudaril, da je zdaj najpomembnejše, da Nato in EU spoznata, da je to, kar "Makedonijo drži proč od evropskih integracij, eden od razlogov za oboroženi spopad, ki se je zgodil v Kumanovu".
Poleg tega je predsednik izpostavil, da je nujno v tem trenutku vzpostaviti politični dialog med predstavniki oblasti in opozicijskih strank ter da je zadnji čas, da se ti pogovori intenzivirajo. Državljane pa je pozval, ne glede na etnično pripadnost, k umirjenosti, da ne bi prišlo do destabilizacije države.
Srbija v pripravljenosti
Zaradi nasilja v Kumanovu je po navedbah župana srbske občine Preševo Ragmija Mustafe medtem mejo z Makedonijo prečkalo okoli 700 Albancev, ki so se zatekli v Preševo.
Srbija je sicer zaradi nasilja blizu svojih mej v pripravljenosti. Srbski zunanji minister Ivica Dačić je danes zatrdil, da je Srbija pripravljena zaščititi svoje nacionalne in državne interese ter se bo ostro odzvala na vsak poskus destabilizacije regije.
Razmere še vedno napete, čeprav je policijska akcija zaključena
Razmere v Kumanovu so sicer še naprej napete, vsepovsod po mestu so pripadniki makedonskih oboroženih varnostnih sil.
Novinarka 24UR: Ljudje zahtevajo odgovore
Novinarka 24UR Elena Šterpin Zupančič, ki je v Kumanovu, je poročala, da se prebivalci zbirajo na ulicah mesta in od oblasti zahtevajo pojasnila. "Prebivalci ne vedo, kaj naj si mislijo. Si pa vsi želijo, da se kaj podobnega ne bi več zgodilo in da je najhujše mimo. Najhuje je seveda tistim, ki so jih dobesedno izgnali iz domov, medtem ko so iskali teroriste. Družine so morale pustiti vse za seboj in sedaj čakajo, kaj bo z njimi," je poročala V ŽIVO iz Kumanova.
Spopadi so se začeli v soboto
Spopadi s skupino so se začeli že nekaj pred 5. uro zjutraj v soboto. Kumanovo so preletavali helikopterji, tja pa so bile napotene policijske sile iz celotne države. Tamkajšnjim prebivalcem so ukazali, naj ne zapuščajo domov.
Ministrstvo za notranje zadeve je nato pojasnilo, da je policija v Kumanovu posredovala, potem ko je dobila informacije, da se je v pretežno albanskemu delu tega mesta utaborila oborožena teroristična skupina iz sosednje države, ki naj bi pripravljala teroristične napade na državne institucije. Skupina naj bi v Makedonijo vstopila nezakonito.
Odgovornost za nasilje prevzela ONV
Odgovornost za nasilje je sicer prevzela Albanska Osvobodilna narodna vojska (ONV). ONV naj bi napadla makedonske sile, ker že več dni izvajajo "teror nad civilnim prebivalstvom".
Skrajna albanska skupina Vojska republike Iliride je v soboto v sporočilu zapisala, da so vse albanske skupine in vojaške formacije začele delovati enotno za oblikovanje Republike Iliride.
Skupina od mednarodne skupnosti zahteva, naj Makedonijo prisili, da njene vojaške in policijske sile prenehajo uporabljati vojne helikopterje proti ONV. "Sicer bomo prisiljeni sprejeti sorazmerne ukrepe, ki so v nasprotju z mednarodnimi vojaškimi konvencijami," je zagrozila skupina.
Krivdo za novo nasilje je Vojska republike Iliride pripisala nespoštovanju Ohridskega sporazuma, ki je leta 2001 končal krvave spopade ONV in makedonskimi silami v Makedoniji. Skupina trdi, da sta nadaljevanje borbe ter reorganizacija ONV in Vojske republike Iliride edini možnosti za oblikovanje Republike Iliride, vse dokler bo vodstvo Makedonije kot "lažne tvorbe" nadaljevalo represijo. Boja ne obljubljajo samo v Makedoniji, temveč tudi po vsem Balkanu, kjer živijo Albanci.
V omenjenem sporočilu so še sicer zatrdili, da ONV deluje samo v Makedoniji. Makedonske oblasti še niso komentirale trditev Vojske republike Iliride ali potrdile njihovih navedb. Makedonsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so policijske sile v Kumanovu naletele na oboroženo skupino, v kateri so tako makedonski državljani kot tudi državljani iz sosednje države, katere imena pa niso želeli razkriti.
Notranje ministrstvo Makedonije je še zatrdilo, da nasilje v Kumanovu ni povezano z aktualnimi političnimi razmerami v državi ter medsebojnimi obtožbami opozicije in vlade o prisluškovanju ter s protivladnimi protesti v Skopju.