Na današnjih parlamentarnih volitvah v Rusiji je kljub izgubi podpore s 44,5 odstotka glasov slavila stranka ruskega predsednika Vladimirja Putina Enotna Rusija, kažejo volilne projekcije. Na drugo mesto se je povzpela skrajno desna Liberalno-demokratska stranka s 15,3 odstotka podpore, ki je tako prehitela Komunistično stranko in Pravično Rusijo.
"Samozavestno lahko rečemo, da je Enotna Rusija zmagala," je na javni televiziji dejal ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki vodi stranko. Dodal je, da bodo imeli "absolutno večino". V primerjavi s parlamentarnimi volitvami 2011 so sicer izgubili nekaj več kot pet odstotnih točk podpore, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V primerjavi z zadnjimi volitvami pa je štiri odstotne točke pridobila skrajno desna LDPR, ki je tako postala druga najmočnejša stranka v Rusiji. Prehitela je Komunistično stranko, ki je izgubila pet odstotnih točk in osvojila 14,9 odstotka glasov. Na četrto mesto so se uvrstili socialni demokrati iz stranke Pravična Rusija z 8,1-odstotno podporo.
Glede na rezultate vzporednih volitev, ki jih je objavil inštitut Vzijom, opozicijski stranki Jabolko in Parnas nista uspeli preseči volilnega praga, ki je bil pri petih odstotkih. Prva je osvojila 3,5 odstotka, druga pa 1,2 odstotka glasov.
Volilna udeležba je dve uri pred zaprtjem volišč znašala manj kot 40 odstotkov, kar je manj kot pred petimi leti, ko je v tem času na volitve odšlo več kot 51 odstotkov volilnih upravičencev, še navaja AFP.
Sicer pa so se prvi očitki o poneverbah volilnih glasov pojavili še preden so se volišča dejansko odprla. Kandidat opozicije Vladimir Rižkov je dejal, da so v njegovem volilnem okraju v Altaju v Sibiriji študentom plačevali za večkratno oddajo volilnega glasu. Vodja volilne komisije Ella Pamfilova je že napovedala preiskavo.
Kot je še dejala Pamfilova, bodo odgovorni, če se bodo očitki izkazali za resnične, kazensko odgovarjali, volitve v Altaju pa bodo v tem primeru razveljavili.
Protestniki blokirali rusko ambasado v Kijevu
Več deset desničarskih aktivistov je medtem zablokiralo vhod v rusko ambasado v ukrajinski prestolnici Kijev, kjer so lahko svoj glas oddali ruski državljani, ki živijo v Ukrajini.
Enega protestnika je policija pridržala, potem ko je fizično obračunal s policisti. Med protestniki je bil tudi voditelj nacionalistične stranke Svoboda, Igor Mirošničenko, ki je dejal, da Ukrajina "ne bi smela dopustiti sovražniku in državnemu agresorju, ki si je prilastil Krim, da izpelje nezakonite volitve v Ukrajini".
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.