V Romuniji zmaga sedanjemu predsedniku Iohannisu

Sedanji predsednik Klaus Iohannis je sicer v prvem krogu 10. novembra dobil 37,82 odstotka glasov, Viorica Dancila pa 22,26 odstotka. Ob tem ga je podprl še Dan Barna, vodja tretje največje stranke Rešimo Romunijo, ki se je v prvem krogu uvrstil na tretje mesto s 14 odstotki glasov.

Ioannisa so v prvem krogu močno podprli tudi Romuni v tujini, med katerimi je dobil 52,9-odstotno podporo, Dancila pa samo 2,7-odstotno. Romunija ima pomembno diasporo, saj je od padca komunističnega režima pred 30 leti v tujino v iskanju bolje plačanega dela odšlo okoli štiri milijone Romunov od skupno 20 milijonov prebivalcev države. Po kritikah so na teh volitvah zanje v tujini odprli trikrat več volišč kot doslej, tudi tokrat pa glasujejo tri dni.

Poznavalci ocenjujejo, da lahko zmaga Iohannisa okrepi možnosti Nacionalne liberalne stranke (PNL) novega premierja Ludovica Orbana, da bi po parlamentarnih volitvah, ki naj bi bile konec leta 2020, oblikovala močnejšo vladno koalicijo. Sedaj vodi manjšinsko vlado ob podpori več strank.

Bivši učitelj fizike, 60-letni Iohannis je politično kariero začel leta 1990. Nekdanji dolgoletni župan mesta Sibiu, ki je nemškega rodu, je kot prvi predstavnik kake manjšine v državi predsednik od leta 2014.

Ioannis se je kot predsednik pokazal kot proevropski politik, zavzemal se je za boj proti korupciji. Od decembra 2016, ko so socialdemokrati prevzeli vodenje vlade, je bil njihov oster kritik, še posebej glede reform na področju pravosodja. Nekateri ga sicer kritizirajo, ker je v zadnjih treh letih imenoval kar tri ministre iz vrst socialdemokratov in jih s tem ohranjal na oblasti, naj pa ne bi imel niti pravega dialoga z državljani.

Njegov slogan je Za normalno Romunijo. Obljublja nadaljevanje prizadevanj za okrepitev vladavine prava in demokracije, ohranitev države na evropski poti in obnovo zaupanja v javne institucije.

V Romuniji sicer predsednik nima le protokolarne vloge, saj je vrhovni poveljnik vojske, imenuje premierja in ima pravico veta na zakone, ki jih sprejme parlament.